V sobotnem pomladnem jutru 11. 4. 2015 se nas je skoraj poln avtobus pohodnikov odpeljal proti Kozjanskem. Pot nas je vodila mimo Trojan, Šentjurja, Slivniškega jezera do izhodišča naše poti Ječova. Jutranja kavica na turistični kmetiji Žurej je bila zaželena pred začetkom našega pohoda. Takoj smo ugotovili, da se je turistična kmetija od našega obiska pred nekaj leti precej spremenila .

Po krajšem delu ravne poti se je začela pot strmo vzpenjati skozi gozd. Med hojo smo občudovali pomladne cvetice, še posebej lobodiko. Malo pred vrhom se je bilo potrebno po skalnatem bregu vzpeti s pomočjo jeklenic in na vrhu Žusma je bil pred nami nov lesen Stolp ljubezni, ki je izdelan po vzoru stolpa Planinskega društva  Vrhnika, s Planine nad Vrhniko. Od tega se razlikuje le po tem, da je višji za en podest s streho. Navdušeni smo se povzpeli na stolp in opazovali okoliške kraje. Privoščili smo si prijeten počitek na soncu. Najprej je pred stolpom o ideji za njegovo izgradnjo nekaj besed spregovoril  naš vodnik Roman, nato pa nas je pozdravil predsednik maloštevilnega planinskega društva Žusem in povedal več o njegovi izgradnji. Ti planinci so  dokazali, da rek »kjer je volja, je tudi moč« še kako drži, saj so skupaj z donatorji stolp postavili zelo hitro. Poimenovali so ga Stolp ljubezni, ker je v bližini cerkev sv. Valentina, zavetnika zaljubljencev. Tod poteka vsako leto tradicionalni  nočni Valentinov pohod.

Žusem je 669 m visok hrib s pestro zgodovino in turističnim potencialom za prihodnost. Predstavlja severni rob Kozjanskega, ime je dobil po prvem žusemskem vitezu in krškem ministerialu Poppu de Suzzenheinu.  K ljubezenskem slovesu hriba so prispevale svoje legende iz časov žusemskih grofov. V teh krajih je znano babno vino, ki naj bi zdravilo neplodnost, zato ga ženske še danes rade pijejo. Žusemski grad je bil zgrajen v začetku 13. stoletja in okoli leta 1871 opuščen, ker mu je glažutarski  podjetnik Leopold Fieglmüller zaradi visokih davkov, razkril streho in je tako propadal. V teh krajih je potrebno omeniti razbojnika Guzaja, ki je bil ob koncu 19. stoletja strah in trepet bogatim, saj je deloval podobno kot Robin Hood, jemal bogatim in dajal revnim.

Z Žusma smo se odpravili po lepi panoramski poti in nato skozi gozd. Med našim pohodom je na turistični kmetiji Žurej mlada gospodinja pripravila odličen pohorski lonec in sladico. Franc Žurej mlajši nam je povedal več o razvoju svoje kmetije in kot eden redkih v teh časih, tudi pohvalil državo oziroma njeno pomoč pri pridobitvi evropskih sredstev za razvoj kmetije. Prenovili so gospodarsko poslopje, ki je sedaj namenjeno turistom, uredili so okolico, parkirišča, ogrevanje so uredili na lesno biomaso, kar pomeni pomemben prihranek pri ogrevanju. Po legendi naj bi potekal podzemni rov od gradu do kmetije, kjer so bile grajske ječe in ena izmed teh ječ je sedaj hladna klet, ki jo nameravajo tudi urediti za turiste. Doma pridelujejo hrano in vino. Kot v preteklosti imajo tudi psarno. Mlademu gospodarju načrtov za prihodnost turistične kmetije ne zmanjka in prav zaradi njegovega optimizma, smo lahko prepričani, da mu bo s pomočjo družine uspelo. Za prijetno slovo s kmetije sta poskrbela oče gospodarja z igranjem harmonike in naš planinec Marjan s spremljavo na kitari.

Odpravili smo se skozi vas navkreber, med vinogradi proti cerkvi sv. Helene v Javorju, na višini 528 m, ki je bila zgrajena leta 1545.

Po razgledni poti na okoliške hribe in Slivniško jezero, smo se spustili v Gorico pri Slivnici, kjer smo naš pohod zaključili.

Domačini pravijo Slivniškemu jezero Kozjansko morje, saj obsega 84 ha vodnega zemljišča. Včasih je služil za potrebe Železarne Štore, danes pa je bogat z ribami.

Naj omenim še pohod, ki od leta 2013 poteka po poteh krajevne skupnosti Slivnica pri Celju, v občini Šentjur, »S klopce na klopco« imenovan po klopcah za počitek ob njej.

Prijetno utrujeni in dobro razpoloženi smo se vrnili na Vrhniko.

V imenu pohodnikov se zahvaljujem vodniku Romanu za odlično organiziran pohod.

Tekst: Jana Fabjan

Fotografije: Roman Novak, Sonja in Viktor Repnik, Jože Školc