Zadnji pohod pred počitnicami je bil načrtovan na goro Dobrač. A zaradi napovedanega dežja in nikakršnih razgledov se je naš vodnik odločil, da gremo tja, kjer ne bo deževalo, na Stari tabor nad Povirjem.
Z avtoceste smo zavili v Divačo proti Sežani in po nekaj kilometrih prispeli v središče Povirja. Pri cerkvi sv. Petra smo zapustili avtobus in se odpravili skozi kraj proti hribu. Najprej po makadamski poti do velikega in lepo urejenega kala. Na sredini kala so nas v cvetenju pozdravljali beli lokvanji. V kalu je bilo vse polno rib in paglavcev.
Dober meter od robu kala stoji kamen - menhir - obraščen z vedno zelenimi in cvetočimi homulicami, verjetno v spomin umrlemu vaščanu.
Sledili smo komaj vidnim markacijam skozi gosto grmičevje in travinje ter slabo vidno stezico. Ob poti smo opazovali škavnice, škraplje, obraščene z mahovi, žlebiče in vrtače, značilne za kraški svet. V visoki ostri travi je bilo videti odcvetele potonike in šmarnice. Na s soncem obsijanih travnikih so se bohotili mogočni lučniki.
Pot smo nadaljevali po bolj strmi poti skozi gozd, ki nas je pripeljala pod sam vrh Starega tabora. S pomočjo jeklenice smo se povzpeli po nezahtevni skalni poti na vrh z višino 603 m. Po nekaterih virih naj bi bil Stari tabor poseljen že pred tisočletji; tako zaradi dobre lokacije verjetno tudi ime. Malo pod vrhom je iz kamenja in vej zložena hišica za jaslice ob božičnem času.
Nadaljevali smo pot proti Vilenici.
Po velikem travniku z razporejenimi kamni zanimivih oblik smo prispeli do vhoda v jamo Vilenica. Nekoč je burila duhove obiskovalcev in domačinov; verjeli so, da v njej prebivajo dobre vile. Danes pa na vsakoletnem srečanju pesnikov in pisateljev iz vse Evrope na tej prireditvi podeljujejo veliko nagrado Vilenice in priznanje Kristal Vilenice.
Po končanem pohodu smo se posladkali s slastnimi piškoti naših pohodnic, ki so praznovale rojstne dneve: Cvetke, Jelke, Valerije, Jane in Metke. Žejo smo pogasili na koncu pohoda v bližnjem gostišču.
Ob zaključku pohodov se je naša Emi prisrčno zahvalila Milanu za odlično vodene in izbrane pohode s šopkom kraškega cvetja.
Zapisala: Metka Krašovec
Foto: Marija Armič, Jana Marušič in Stane Kržmanc
Film: Stane Kržmanc
