Kot je pojasnil gost, je zakonodaja večinoma pisana za »navadne« prekrškarje, dočim pri zapletenejšem organiziranem kriminalu odpove. Koliko je tovrstnega kriminala pri nas, si je verjetno že zdavnaj vsak sam izdelal mnenje, res pa je, da je Slovenija prva, ki je priznala sistemsko korupcijo, torej priznala, da ima probleme z njo. Lahko bi torej, po besedah sogovornika, dejali, da še dobro v primerjavi z ostalimi, čeprav izgleda slabo.
Po njegovem bi morali mediji nadzorovati veje oblasti, a v praksi to odpove, ker so bodisi nacionalni in s tem odvisni od oblasti, bodisi so zasebni in odvisni od velikih oglaševalcev, ki jih pri nas predstavljajo državne firme. Tako se pojavljajo razne neformalne mreže, ki v okviru lastnih interesov narekujejo razvoj države. Po mnenju Dobovška, so najmočnejše mreže odvetnikov, gradbenikov in energetikov. Tudi politika ima še vedno velik vpliv na gospodarstvo, a posredno preko bank, zato je toliko nasprotovanja ob napovedani prodaji bank.
Zdi se, da so neformalne družbe dobile v kremplje vso državo in da smo nemočni, toda temu ni potrebno, da je tako. Kot je dejal sogovornik, morajo državljani prekiniti apatijo in se začeti povezovati ter družiti na lokalnem nivoju. Navedel je primer: zakaj bi podlegali vsiljenim »strupenim« živilom globalne koorporacije, če bi lahko na lokalnem nivoju imeli lasten vir prehrane. Kot je dejal, že obstajajo dobri zgledi na svetu.

Gost je odgovarjal na številna vprašanja iz publike, med drugim tudi na tisto, ki je zadevalo njegovo mesto v stranki. Kot je dejal, sta bila z Mirom Cerarjem tesna politična sopotnika, pred imenovanjem vlade in njene ministrske ekipe pa sta se njuni poti razšli. Dobovšek naj bi pričakoval, da bo minister za notranje zadeve, a tega mesta ni dobil. Iz stranke je izstopil, ostal pa je član poslanske skupine SMC. Če si del poslanske skupine, lahko po njegovem vplivaš na strankarske kolege in tako preprečuješ, da bi bila stranka utečen stroj za dvigovanje rok. Če pa postaneš samostojen poslanec, pa si po njegovih besedah, popolnoma izoliran, brez vsakršne možnosti vpliva in izvajanja sprememb.

Redni profesor dr. Bojan Dobovšek je prodekan za raziskovalno dejavnost Fakultete za varnostne vede v Ljubljani, Univerza v Mariboru habilitiran za področje kriminalistike. Sodelavec Univerze v Würzburgu, Inštituta za Politične vede in predava na Pravni fakulteti Univerze v Gentu, Belgija. Je avtor številnih knjig in organizator konferenc na teme s področja organizirane kriminalitete in korupcije, tako doma kot tudi v tujini. Sodeluje v raziskavah Sveta Evrope, OECD, Transparency International, Združenih Narodov in je sodelavec skupine BKA za organizirano kriminaliteto v Nemčiji. Predava na dodiplomskem in podiplomskem študiju na Pravni fakulteti v Sarajevu, ter sodeluje v predavanjih z drugimi Fakultetami v EU in na področju Balkana. V letu 2009 mu je mednarodna založba Emerald za članek Mreže gospodarskega kriminala v državah v tranziciji, podelila priznanje za najbolj priporočen članek.