Logo MojaObčina.si
DANES
11°C
7°C
JUTRI
17°C
1°C
Oceni objavo

Po indijanske banane v Veliko Ligojno

Sredi vrhniške občine uspeva nasad z malo znano sadno vrsto, ki izvira iz vzhoda ZDA, okus pa spominja na mešanico manga, banane in ananasa. Govora je o asimini ali tudi indijanski banani, ki jo v Veliki Ligojni in na ravnici med Ligojno ter Vrhniko goji Andrej Krašna. V treh nasadih, skupni površini dober hektar, ima že preko 800 sadik, letos pa tudi prvo konkretno bero pridelka.
Asimina je drevo, ki raste v vzhodnih ZDA, pretežno ob rekah in jezerih. Zraste do višine petih metrov in ima plodove velike kot avokado ali mango. Ker je bila nekoč priljubljena hrana ameriških indijancev in ker plodovi rastejo v skupinah ter z nekoliko domišljije spominjajo na banane, se je rastline prijelo tudi ime “indijanska banana”. Plodovi zorijo od septembra do novembra oziroma do prve zmrzali.

 

Iz akvaristike v gojenje asimine

Andrej Krašna ima del nasada v Veliki Ligojni, del pa na barjanski ravnici med Veliko Ligojno in Vrhniko. “Pred leti sem v Prekmurju pri sorodnikih prvič okusil ta plod, ki me je s svojim tropskim okusom izjemno navdušil. Nato je sledilo iskanje sadike po internetu in poskusno gojenje petnajstih drevesc. Vse skupaj pa je nato pred približno petimi, šestimi leti preraslo v poslovno odločitev, da gremo v večji nasad, ki ga sedaj tako rekoč vsako leto dopolnjujemo z novimi sadikami,” je pojasnil elektroinženir, ki je nekoč službo v podjetju IBM zamenjal za akvaristiko, sedaj pa je našel svoj notranji mir v vzgoji asimin. “Trenutno naši nasadi zasedajo površino enega hektarja in okoli 800 sadik. Letos smo se nameravali širiti, a smo potem prihranke raje vložili v zaščito rastlin pred pozebo in točo. Pretekli dve sezoni sta bili namreč ravno zaradi spomladanske pozebe močno okrnjeni.”

 

Andrej še izbira najboljšo

Letošnje spomladansko “super” vreme za drevesne plodove se tako pozna tudi v nasadu. Zato je letos pridelek prvič tak, kot so načrtovali in prvič ga tudi javno promovirajo za prodajo. “V naših nasadih imamo 60 različnih sort asimin. Zakaj tako veliko število? Da najdem optimalne vrste za gojenje v našem okolju in okus ljudi. Številne od njih zaradi svoje mladosti še niso rodile, tako da jih še ne morem oceniti, a ko bomo imeli nekoč vso paleto plodov, se bomo odločili za tiste, ki so tržno najbolj zanimivi.”

 

Zorijo lahko do sredine novembra

Dobra plat asimin je ta, da po tistem, ko se sadika “prime”, zahteva razmeroma malo pozornosti. Naravnih sovražnikov skoraj nima, mogoče so še največja nadloga rdeči polži, ki ožrejo na tleh ležeči plod. “Več poskusov sem naredil, kako se jih znebiti, na koncu pa sem ugotovil, da je najbolj učinkovito, če med drevesa spustim kar piščance brojlerje, ki se pomastijo z njimi.” Andrej še pravi, da je listje dreves strupeno, zato ne prija škodljivcem – še več: listje se zato lahko uporabi kot škropivo za nadležne listne uši na drugih rastlinah. Asimine začnejo zoreti konec poletja, seveda je odvisno od sorte, najkasnejše pa se z njimi bohotijo še novembra oziroma do prve zmrzali. Sadika rastline sprva potrebuje rahlo senco, kasneje, ko se že razvije, pa več sonca. Ugajajo ji bolj mokra tla. Rastlina dobro prenaša zmrzal, tudi do -20 stopinj.

 

Letos začel s prodajo

Če je bila dosedanja letina namenjena domači porabi in za prijatelje, je Andrej letos prvič začel s prodajo tudi strankam. “Trenutno večinoma prodajamo preko spleta, kar v praksi pomeni, da nas pokličejo, se pozanimajo in nato pridejo iskat plodove, sadike ali liste. Vse to namreč prodajamo.” V načrtu ima, da asimino ponudi na tržnici v Kosezah, ko bodo tam končana obnovitvena dela, namerava pa se predstaviti tudi v lokalni skupnosti. Nekoč v prihodnosti načrtuje tudi sodelovanje z večjimi trgovci, tako da ga bo mogoče kupiti tudi v prosti prodaji v vaši priljubljeni trgovini. “Večina ljudi je nad okusom presenečena in hkrati navdušena. Plodove lahko uporabljamo za slaščice, sladoled, smutije, seveda pa lahko jemo tudi surovega. Moje vodilo je, da kjer uporabljamo banano, jo lahko mirne duše nadomestimo z asimino, pa še okusneje bo. Vem da ima živilo dobre prehranske vrednosti, a sam nisem preveč mahnjen na štetje kalorij in vitaminov, pač pa mi je največji dejavnik okus – in ta mi je pri asiminah odličen.” Podatke o hranilnih vrednosti plodov smo izbrskali mi, in sicer gre za sadeže, ki so bogati z ogljikovimi hidrati, vitamini in minerali, saj jih imajo kar sedemkrat več kot ostalo sadje.

 

Več podrobnosti o asiminah najdete na Andrejevi spletni strani: www.asiminafruit.eu

Lahko pa ga tudi pokličete na 040 595 687 ali obiščete na domu v Veliki Ligojni 27a.

 

Gašper Tominc

 

Oglejte si tudi