Med razlogi najpogosteje navajajo zdravstveni vidik, nižje stroške, prijaznost do okolja, ekološko naravnanost, izogibanje nevarnim snovem in manjše količine nastalih odpadkov. Na drugi strani pa ocenjujejo, da bi pralne plenice prinesle več dela vzgojiteljicam in da bi te plenice lahko bile nehigienične.

To kaže, da starši načeloma poznajo prednosti pralnih plenic. Njihova oblika je namreč podobna tistim za enkratno uporabo, ni jih potrebno likati ali dodatno zlagati in iste plenice lahko otrok nosi od rojstva do kahlice. Ne dražijo otrokove kože, pogosto so narejene iz ekološko pridelanih materialov in bistveno znižajo količino nastalih odpadkov v gospodinjstvu. Odpadne plenice za enkratno uporabo namreč predstavljajo 2 – 3 % vseh odpadkov iz gospodinjstev, v mešanih ostankih pa dosegajo tudi do 14 %.

Anketa je trajala približno en mesec in nanjo se je odzvalo 117 staršev otrok, starih med enim in tremi leti. Rezultati kažejo, da 8 % anketirancev že uprablja pralne plenice. Ostali starši kot ovire za njihovo uporabo navajajo več dela, so manj higienične, manj praktične, stroški nakupa in uporabe pa so po njihovem mnenju višji tudi zaradi porabe elektrike, vode in praška. Mnogim anketiranim je pomembna cena ob nakupu plenic (39%), ter način in pogostost pranja (41%). Ocene staršev o kompliciranosti previjanja pralnih plenic so manj enotne, saj jih 29 % meni, da je to pomembno, 26 % pa je nevtralnih.

V anketi je vrtec želel preveriti še, ali bi bila za starše zanimiva ponudba storitve izposoje in pranja pralnih plenic. Takšna storitev bi ustrezala 30 % staršev. Subvencioniranje nakupa pralnih plenic s strani občine bi jih podprlo 83 %.

Vrtec Vrhnika je julija in avgusta pričel s testiranjem uporabe pralnih plenic, spetembra pa jih bodo pričeli uporabljati pri otrocih, starih od enega do treh let.

Pripravila Lenart Jerina in Erika Oblak