Ko smo se naslednji dan pogovarjali o delavnici, so povedali, da še nikoli niso razmišljali o potovanju hrane, porabi vode in zavrženosti hrane, učenci so poudarili, da jo doma zavržejo zelo malo ali nič. Naučili so se in spoznali porazdelitev ljudi po kontinentih z denarjem, ki ga imajo le-ti na voljo. Pogovor je tekel tudi o naravnih bogastvih in njihovem izkoriščanju. Učenci so povedali, da jim je bil film o prevozu jagod zelo všeč in da bi bilo super, da bi jim mogoče pokazali še kakšnega o prevozu hrane, ki jo zelo radi jedo, na primer o bananah.

Vsi so sodelovali v postavljanju ljudi ali denarja po kontinentih in seveda v debati, ki je bila zelo dobro vodena. Na koncu so nato zelo hitro izpolnili kviz, saj so jim bile stvari jasne.

Učenci so spoznali veliko novih dejstev in prišli do pomembnih zaključkov, nekaj si jih lahko preberete spodaj:
Igrali smo se igrice; imeli smo velik zemljevid sveta, na katerega smo morali polagati majhne figurice, ki so označevale število ljudi na posamezni celini. Nanje smo morali postaviti tudi gumbe, ki so predstavljali, koliko BDP-ja je porazdeljeno po celinah. Ugotovili smo, da je največ ljudi v Aziji in da je najbogatejša celina Evropa. Pogledali smo si tudi filmček o jagodah, ki so opravile dolgo pot do trgovine. Ko so jih kupili, so jih pustili v hladilniku, da so zgnile, zato je bila njihova pot in vložen trud zaman.

Spoznali smo, da je dobro, da kupujemo več živil iz naše okolice, z manj embalaže in s pomočjo pravične trgovine. S tem pripomoremo k manjši onesnaženosti okolja, podpiramo slovenske trgovce in seveda pravično trgovino.
Darja Šega, učiteljica naravoslovja