V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Vrhnika smo gostili uglednega ginekologa iz Kranjske bolnišnice, dr. Jerneja Bernika, in bili veseli udeležbe, ki je zajela širok spekter ljudi različnih spolov in starosti.
Predavatelj nas je navdušil z uvodnim, hkrati zanimivim in humornim pristopom, ki nas je soočil s splošno zapostavljeno temo vsakodnevnih zdravstvenih izzivov, s katerimi se pogosto srečujejo starejši.
Nadalje je osvetlil nekatere ključne bolezni, s katerimi se ženske srečujejo v zrelih letih. Posebno pozornost je namenil težavam s prolapsom (zdrsom) medeničnih organov, ki prizadenejo kar 30 do 50 odstotkov žensk. Čeprav je ta težava pogostejša pri starejših ženskah zaradi oslabitve mišic medeničnega dna s starostjo, se lahko pojavi tudi pri mlajših ženskah, pogosto po vaginalnem porodu, če pride do poškodb medeničnega dna. Simptomi se ne pojavijo vedno, pri blažjih stopnjah morda sploh ne, zato ni vedno potrebna terapija, medtem ko so pri težjih stopnjah lahko zelo neprijetni, vključno z bolečinami v trebuhu in hrbtenici, uhajanjem urina, ponavljajočimi se vnetji sečil ter občutkom teže in občutkom, kot da nekaj izstopa iz nožnice. Če maternica v celoti ali delno zdrsne v nožnico, je to lahko opazno navzven, čeprav so takšni primeri redki. Zdravljenje te težave je odvisno od posameznega primera.
Po mnenju dr. Bernika inkontinenca še vedno ostaja tabu 21. stoletja. Kljub temu, da se s to težavo sooča mnogo ljudi, o njej javno ne govorimo veliko. Veliko jih tudi ne poišče pomoči, saj je pogosto neprijetno spregovoriti o njej. Obstaja napačno prepričanje, da je inkontinenca v starosti nekaj običajnega. »Ženske se prepričujejo, da se jim je to zgodilo samo enkrat. Ko se ponovi, pogosto "krivijo" kavo ali kozarec vina. Ko težave napredujejo in ne morejo več opravljati vsakodnevnih aktivnosti brez uhajanja urina, šele priznajo težavo. Žalostno je, da mnoge trpijo več let, preden poiščejo pomoč.«
Udeleženci so v nadaljevanju izvedeli več o urinski inkontinenci, ki jo definiramo kot nehoteno uhajanje urina, kar predstavlja zdravstvene, higienske in socialne težave. Klinično jo razdelimo na več vrst, pri čemer sta najpogostejši stresna in urgentna urinska inkontinenca. Stresna inkontinenca se pojavi pri situacijah napetosti, kot so kašljanje, kihanje ali težki fizični napori. Blažja oblika se pojavi pri močnem fizičnem naporu, medtem ko je težja oblika prisotna že pri minimalnem naporu, na primer med hojo. Zdravnik ginekolog lahko ugotovi vrsto inkontinence iz pogovora in kliničnega pregleda ter nato predlaga ustrezno terapijo.
Udeleženci so bili seznanjeni tudi z različnimi možnostmi zdravljenja in ukrepi za omejitev bolezni. "Ne dvigujte pretežkih bremen, skrbite za svoj mehur. Popijte vsaj dva litra tekočine na dan, saj s tem redno izpraznite mehur, kar je koristno. Dvakratno nočno uriniranje je po 70. letu starosti normalno. Preprečujte zaprtje, saj napenjanje med odvajanjem blata dodatno
obremenjuje medenične mišice. Ne hodite na stranišče »za vsak primer«. Izogibajte se kavi in črnemu čaju. Redno izvajajte vaje za krepitev mišic medeničnega dna."
Ob zaključku dogodka so udeleženci brez zadržka delili svoje izkušnje, izmenjali poglede ter zaprosili zdravnika za njegovo strokovno mnenje. Razprava je trajala skoraj toliko časa kot osrednja predstavitev. To nedvomno potrjuje, da kljub dostopnosti informacij o bolezni preko spleta ljudje še vedno cenimo in potrebujemo oseben stik z zdravnikom.
Zahvaljujemo se dr. Berniku za njegovo predano sodelovanje na delavnici, ki je prispevalo k večji ozaveščenosti o tej bolezni, odpravilo tabuje in spodbudilo udeležence k aktivnemu reševanju težav ter iskanju ustrezne zdravstvene pomoči.
Dr. Katica Pevec Semec, moderatorka delavnice





