Čiščenje in vzdrževalna dela  na rimskem zidu potekajo v okviru večjega projekta Claustra+, ki združuje devet partnerjev iz Slovenije in Hrvaške. Vodilni partner je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, vrhniški podprojekt pa vodi Zavod Ivana Cankarja Vrhnika V sklopu projekta bodo na več koncih v Sloveniji in na Hrvaškem rimski zid očistili grmičevja in podrasti, ponekod pa bodo opravili tudi arheološko izkopavanja in konserviranje. Na vrhniškem koncu, kjer zid poznajo kot Ajdovski zid, bodo speljali novo pohodniško pot v skupni dolžini dveh kilometrov. Skupna vrednost projekta (v Sloveniji in na Hrvaškem) znaša 1,78 milijona evrov, od katerega 85% odstotkov prispeva Evropska unija preko Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Prišli so stari in mladi

Prve delovne akcije, na katero so na ZIC Vrhnika pozivali preko Našega časopisa, spletne strani Visitvrhnika.si in družabnih omrežij, se je odzvalo okoli 25 občanov. »Odziv nas je zelo razveselil, sploh pa struktura občanov, saj so prišli stari in mladi, tako žene kot možje,« je o delovni akciji na Cesarskem vrhu pojasnila Urška Stražišar, ki na ZIC vodi omenjeni podprojekt. »Očistili smo dostop do zidu ter od dvesto do tristo metrov zidu. V veliko pomoč so nam bili iz markacijskega odseka Planinskega društva Vrhnika, ki ima ogromno izkušenj s takim delom, pa tudi navdušenci iz kulturnega društva Nauportus Viva ter krajani Vrhnike in Zaplane.« Med brnenjem motorne žage so padala manjša drevesa, sekalo se je grmovje. Drobna debla so zlagali na kup, medtem pa so drugi odstranjevali drobno podrast v neposredni okolici zidu. Na delovišču smo srečali tudi enajstletna Tima Rančova in Bora Mesca, ki sta neumorna odnašala vejevje. »Ful rada raziskujeva stare stvari,« sta morebitna bodoča arheologa hitela odgovarjati na vprašanje o razlogih obiska delovne akcije. Tudi Borovo mami Simono Ogrin z Vrhnike je na Cesarski vrh pripeljala radovednost: »Iskreno povedano, še nikoli nisem videla rimskega zidu in je bila ta delovna akcija odlična priložnost, da izkoristim prijetno s koristnim – spoznam nekaj novega in še nekaj naredim za lokalno skupnost.«

Razgledišče, klopce, table, arheostereoskop

Celoten projekt bo trajal 30 mesecev in se bo januarja 2020 zaključil. Kaj bo tedaj, če ne že prej, mogoče videti na terenu na vrhniškem koncu? Stražišarjeva pojasnjuje, da bo nova dvokilometrska trasa vodila od Cesarskega vrha do bližine gostilne Mesec na Zaplani, končana pa bo poleti 2018. »Ob zidu bomo uredili pohodno pot, poleg tega pa bomo postavili še informativne table, klopi in smerokaze. Na izbrani točki bo urejeno razgledišče po vrhniški kotlini z označenimi znamenitostmi kulturne in naravne dediščine. Postavljen bo tudi arheostereoskop, ki bo obiskovalcem ponazoril trirazsežno podobo zidu.« Kot je dejala sogovornica, zidu ne bodo nikjer postavljali na novo ali gradili njegove imitacije, pa čeprav bi si številni obiskovalci to verjetno želeli. »Predvideva se restavriranje ostankov dveh stolpov, ki se nahajata na omenjeni trasi, dočim zidanja v smislu gradnje replik zidu ali stolpov, ne predvidevamo.«

Delovne akcije bodo še sledile

Ker je dobršen del trase ostal neočiščen, bodo v prihodnosti še potekale delovne akcije. Za vzdrževanje pred in po trasiranju poti so predvidene še vsaj tri. Ker gre za arheološke ostanke, bodo dela potekala pod nadzorom in v vednosti Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ob rimskem zidu so potekala čiščenja oziroma arheološki posegi že v preteklosti, in sicer v 50. in 60. letih preteklega stoletja, na mestu nekdanjega stolpa na Cesarskem vrhu.

Rimski zid, zgrajen v 3.­ 4. st. n. št., naj bi branil Rimski imperij pred vdori vzhodnih ljudstev. Na območju občine Vrhnika, med Verdom in Zaplano je bil dolg skoraj 10 km, širok 1 m in visok 2 do 3 m. Drugi pomembni odsek rimskega obrambnega zidu z številnimi stražnimi stolpi je potekal preko Pokojišča. V bližini Štampetovega mostu v sklopu rimskega obrambnega zidu stoji edini rekonstruiran obrambni stolp, ki je varoval rimsko cesto.

Gašper Tominc