Dispečerska služba so spremljala in razporejala vse mobilne enote nujne medicinske pomoči, ekipe helikopterske nujne medicinske pomoči in ekipe izvajalcev nenujnih prevozov. Vodila bo evidenco razpoložljivih zmogljivosti bolnišnic, urgentnih centrov in javnih zdravstvenih zavodov ter tako ustrezno razporejala bolnike.

Na kraj dogodka bo vselej odšla najbližja ekipa. Ker se čas izgublja z nepotrebnim postavljanjem vprašanj, bo poslej vsak klic na 112 dispečerju že ponudil elektronski podatek o lokaciji in vrsti dogodka in tudi opredelil stopnjo nujnosti. Služba bo prinesla 146 novih delovnih mest.

Dispečerska služba bo ustanovljena 1. marca, a da bo res zaživela, bo potrebna še dolga pot. Dokončna vzpostavitev omenjene službe je namreč predvidena do konca leta 2019. Prve spremembe bodo čutili prebivalci Ljubljane in Maribora ter okoliških občin. V Ljubljani bodo v prvem koraku predvidoma vključili enote UKC Ljubljana ter zdravstvenih domov Grosuplje, Ivančna Gorica, Vrhnika, Domžale in Kamnik, kar predstavlja 23 občin oz. približno 44 odstotkov populacije, ki naj bi jo ta dispečerski center predstavljal.

Kaj bo to predstavljalo za vrhniški zdravstveni dom? »Za naš ZD in našo urgentno službo to ne bo pomenilo bistvene spremembe. Vsaj ne v začetnem obdobju delovanja novega dispečerskega centra,« pravi Roman Strgar, direktor vrhniškega zdravstvenega doma. »Naša služba Nujne medicinske pomoči je namreč že sedaj delovala preko dispečerja Reševalne postaje Ljubljana in smo tako že pripravljeni na vključitev v enoten dispečerski sistem - tako po opremi, kot po usposobljenosti naših sodelavcev.« Res pa je, kot pravi, da so v Pravilniku o nujni medicinski pomoči številne aktivnosti in organizacijske spremembe vezane na postavitev dispečerskih centrov. »S tem lahko upamo, da bomo tudi na Vrhniki kmalu dobili priznano organizacijski obliko, program in finančna sredstva, ki nam že po sedanjem načinu izvajanja NMP pripadajo.«

Gašper Tominc