Tako nekako je potekala sobota 11. oktobra, ko smo bevške gasilke odšle na potep. Izbrale smo si ogled Idrije in njenih znamenitosti.

Zbor je bil ob 8. uri pred gasilskim domom v Bevkah. Obetal se je lep sončen dan. Nadihale smo se svežega zraka in se prepustile šoferskim izkušnjam naše članice Mateje. Kljub temu, da smo se temeljito pripravile na ovinkasto pot, je bil malo pred Idrijo nujno potreben postanek. Ugotovile smo, da nam slalomska vožnja ne ustreza, zato bomo to dejstvo upoštevale pri organizaciji naslednjega izleta.

Pri prihodu v Idrijo smo kot po naključju najprej srečale njihove gasilce, ki so izvajali požarno varovanje tekmovalcev 8. rally Idrija. Naš prvi pravi postanek je bil ogled Antonijevega rova - rudnika živega srebra. Ob pogledu na vse rove, ki so jih generacije knapov izkopale globoko v podzemlje smo se spraševale, kako lahko Idrija sploh še stoji. Vodič Jože nam je razložil, da je veliko podzemnih hodnikov zasutih, ostale pa redno vzdržuje ekipa še zaposlenih v rudniku. Vodič nas je popeljal skozi 500 letno zgodovino kopanja živega srebra. Približal nam je življenje knapovskih družin, kjer so moški večino časa preživeli pod zemljo in kopali rudo. Da so se nadihali svežega zraka pa so vsake toliko časa odšli tudi v okoliške gozdove in tam pomagali pri pripravi lesa, ki so ga potrebovali za obratovanje rudnika. Ženske in otroci so za dodatek skromnemu družinskemu proračunu izdelovali čipke.

Iz rudnika nas je pot vodila na grad Gewerkenegg, kar v nemškem jeziku pomeni rudniški grad. Sezidan je bil za potrebe Rudnika in v njem so najprej shranjevali žito in živo srebro. Kasneje je več kot 400 let nudil prostore rudniški upravi. Ogled razstave razvoja Idrije, različnih kamenin in čudovitih čipk nas je poštno utrudil. Zato je sledilo tipično Idrijsko kosilo – žlikrofi.

Za poslastico smo se odločile obiskati idrijske gasilce. Njihovo Prostovoljno gasilsko društvo razpolaga z kar lepim voznim parkom in številčno ekipo gasilcev. Velikodušno so nam razkazali svoje prostore in opremo. Seveda pa nam je bila daleč najbolj zanimiva izkušnja dviga z gasilsko lestvijo. Tako smo lahko dobro videle Idrijo tudi iz zraka.

Za zaključek smo naredile še kratek postanek za ogled Divjega jezera, potem pa je sledila pot nazaj na barje.

Mateja, Irena, Barbara, Nina, Iva, Jana, Alenka in Andreja se iskreno zahvaljujemo Idrijskim gasilcem, posebej njihovemu poveljniku Alešu Lapajne ter vsem ostalim, ki so poskrbeli, da je za nami čudovit poučen in sproščen dan.

Kam se bomo odpravile naslednjič, še ne vemo. Upoštevale pa bomo, da bo na poti čim manj ovinkov.

Za PGD Bevke,

predsednica Andreja Lenarčič