Klavir velja za enega najbolj solističnih inštrumentov, lahko bi celo rekli samozadostnih. Velikokrat se premalo zavedamo, da nismo sami, da so okoli nas ljudje in da smo ljudje socialna bitja. Tudi učni sistem v glasbenih šolah temelji na individualnem pouku in velikokrat je  komorno muziciranje postavljeno na stranski tir. Na Glasbeni šoli Vrhnika se zavedamo, da je muziciranje v dvoje, troje ali z več udeleženci res nekaj (p)osebnega. Gre za neverbalno komunikacijo, komunikacijo z gibom, s pogledom in sluhom. Vsi sodelujoči imajo isti cilj, glasbo in ker igrajo isto skladbo, so se med seboj dolžni spremljat. Spremljat gibe, spremljat fraze, vdihe in izdihe in občutit energijo posameznika, jo preplesti s svojo energijo in jo pokloniti publiki.

Tako so se nam predstavile različne komorne zasedbe: klavirski duo, dva klavirja štiriročno, pa klavirski kvintet in klavirski trio, že stalni zasedbi ABBE in Oto&Rusi. Dvorana je  bila polna do zadnjega kotička, obiskovalci so stali še na podestu pred dvorano in z navdušenjem spremljali nastop. Nastop je povezoval Tilen Artač in poslušalce pozabaval s svojimi hudomušnimi idejami, vprašanji in komentarji.

Nastopajoči so nam pokazali, da se med seboj poslušajo, da med seboj komunicirajo in čutijo medsebojno energijo. Da je igranje v skupini res nekaj prijetnega in doživetega.

In kadar je energija vseh glasbenikov enaka, uigrana in prepletena, se publiki resnično ježi koža. In tudi tokrat se je!

N.D.