Pred dnevi smo iz medijev izvedeli, da se bo stalna razstava iz Doživljajskega razstavišča Ljubljanica morala preseliti v Ljubljano, saj občina Vrhnika kot nosilka projekta že dve leti ne želi narediti strategije razvoja, s pomočjo katerega bi nadaljevala sodelovanje z Muzeji  in galerijami mesta Ljubljane (MGML). 

Že od same postavitve razstavišča so iz ust politikov, ki sedaj predstavljajo vrhniško koalicijo (SDS, LRVP), prihajali komentarji, ki so razstavišču nasprotovali. Po eni strani je bilo smešno poslušati ocene o tem, da razstavišče ni dobičkonosno, po drugi pa smo vedeli, da so sredstva za letno delovanje podobna ceni postavitvam šotorov za nekajdnevno prireditev ali dve. In to v času, ko se občina samo v tem letu namerava zadolžiti za okoli 3 milijone € za investicije v športni park brez evropskih sredstev. Razstavišče pa ni vredno vizije kljub vsem nagradam, ki jih je projekt prejel in turističnemu potencialu, ki ga predstavlja. Mar nam je res več do zabaviščnega parka na Tičnici, ki bi pripeljal masovni turizem dnevnih obiskovalcev kot pa do zgodbe o najstarejšem kolesu na svetu, do zgodbe, ki celostno opisuje razvoj našega kraja in možnosti, da bi razvili projekt in smiselno povezali in obnovili objekte kulturne in naravne dediščine po celi Vrhniki in naredili kraj zanimiv lastnim občanom?

Ali je sploh vprašanje, koliko je vredna vrhniška kulturna in naravna dediščina? Še v Svetem pismu je gospodar najprej poslal hlapca, da pognoji smokev, da bo potem videl ali kaj rodi ali ne. V ta kulturni biser, ki se je postavil z evropskimi sredstvi v nekdanjem objektu IUV, bi bilo smiselno kvečjemu investirati, dati zagon in ga promovirati, ne pa postavljati na tnalo rentabilnosti in pustiti brez rednega financiranja in vizije. In nenazadnje, povedati ljudem po pravici, da je nekomu morda več do praznega objekta kot do nagrajenega projekta in razstavišča s svetovno pomembno dediščino, samo zato, ker ju ne upravljajo z oblastjo nepodložnimi ljudmi.

Žal pa to ni edini kulturni objekt brez vizije. Uradne vizije razvoja občine ni, ni vizije razvoja turizma, niso niti v pripravi. Kupujejo se objekti, za katere ni izdelanih vizij oziroma vsaj zanje ne vemo: Močilnik, Rokodelski dom, Lenarčičeva hiša... Skratka Občina Vrhnika je brez prave strategije in delajo se stvari po trenutnem navdihu. Tako ni čudno, da so ljudje iz Muzejev in galerij mesta Ljubljana obupali.

Upam pa, da nad našo občino ne bodo obupali domačini, da ne bomo zgubili volje, da se ne sprijaznimo, da se ne da nič spremeniti. Odkrito si želim, da bi nehali misliti na to, da je na Vrhniki preveč močnih egov, da bi prenesla projekt, ki daje na svoje mesto najpomembnejše objekte kulturne in naravne dediščine. Upam, da se projekt Moje Ljubljanice vrne na Vrhniko čim prej.

Marko Močnik, Levica

Odgovor občine

Spoštovani Močnik, predstavnik Levice

Izražanje drugačnega mnenja je v demokraciji dobrodošlo in nujno. Pri tem je potrebno samo paziti, da se predstavi resnico. V vašem pismu bralcev je zapisanih izredno veliko polresnic, neresnic oziroma laži zato je prav, da na njih odgovorimo.

1. V podpisanem sporazumu med Občino in MGML je določeno, da MGML izobrazi strokovni kader, ki bo dolgoročno upravljal z razstaviščem. Z vsemi nalogami (programi, strategija). Občina je na osnovi sporazuma izdatno financirala MGML, ki je sodeloval z zasebno zadrugo in zasebnim zavodom. Občina je v celo izpolnila svoje obveznosti. Še več. Ker ni bilo odziva s strani MGML, smo jim predlagali možno upravljanje v prihodnje. Predlog, da bi vključili lokalne javne zavode, s strani MGML ni bil sprejet.

2. Tako svetniki SDS kot LRVP niso nikoli nasprotovali postavitvi razstavišča. Želeli so samo transparentno porabo javnih sredstev in transparentno izbiro upravljavca muzeja. Med drugim so tudi opozarjali, da je finančni plan v investicijskih dokumentih nerealen in da bo moral biti vložek občine bistveno večji. V letu 2020 je bil prispevek občine 60.000 €, kar je  3x več, kot je bilo predvideno in načrtovano. Leta 2019 je bil prispevek občine 80.000 €, kar je skoraj 4x več od tega, kar so predvideli in načrtovali. Primerjati naveden zneske s postavitvijo šotorov je neresno, saj npr. postavitev prireditvenega šotora v upravljanju ZIC-a za gasilska društva znaša 600,00 €.

Glede investicij v športni park predlagam, da si pogledate proračun Občine Vrhnika za leto 2021. V letošnjem letu je predvidena investicija v kolopark v višini 144.824,00 €. Od tega je pridobljenih 90.444,00 EU sredstev. Rezervirana so tudi sredstva v višini 250.000,00 € za vso dokumentacijo in morebitna prva gradbena dela predvsem za garderobni in skladiščni objekt, ki je nujno potreben za uporabnike športnega parka. Trenutno je v sprejemanju Občinski podrobni prostorski načrt. Po sprejemu se lahko pripravi dokumentacija, ki je nujna za prijavo na razpise.

3. Občinska uprava se zaveda pomena vrhniške kulture in naravne dediščine. Zaradi tega smo povečali sredstva za delovanje kulturnih društev, povečali sredstva za sofinanciranje obnove objektov pod spomeniškim varstvom. Obnovili smo železniško postajo, ki jo je prejšnje občinsko vodstvo želelo podreti. Nekdanji rokodelski dom smo letos namenili nevladnim organizacijam in rezervirali sredstva za njegovo obnovo …

Projekt Moja Ljubljanica je bil zgrajen v veliki večini z občinskimi sredstvi. Zaradi vedenja, da upravljanje zahteva več sredstev, kot ga je v dokumentih predvidelo prejšnje občinsko vodstvo in MGML, je Občina namenila za upravljanje 3x več sredstev od predvidenih. Občina izdatno financira MGML čeprav v razstavišču še vedno ni deblaka, ki predstavlja osrednjo zgodbo razstavišča in je bilo razstavišče zaradi tega artefakta sploh vzpostavljeno. Prejšnji občinski svet je projekt podprl, ker jim je bilo obljubljeno, da bo do odprtja osrednji artefakt že pripravljen in da bodo začetna investicija in obratovalni stroški nekajkrat nižji od dejanskih. 

4. Zaradi slabega upravljanja z Močilnikom s strani vseh treh lastnikov, je začel Močilnik pred leti propadati. V objektu pa je začel obratovati »Wellnes« center, katerega je marsikateri občan označil za »vrhniško sramoto« ali celo za »javno hišo«. Občina je v letu 2019 začela aktivno reševati nastalo situacijo.

Občina tudi ni kupila Rokodelskega doma. Dom je že vrsto let v občinskih rokah, sedaj ga bomo zapolnili s programi. Lenarčičeva hiša pa je v zasebnih rokah, a zaradi nadaljnjega razvoja središča Vrhnike, je strateško izjemnega pomena.

5. Strategijo razvoja občine Vrhnika pišemo vsi občani skupaj. Zato smo že lani v proračunu rezervirali sredstva za izdelavo strategije. Takoj v začetku leta smo začeli s postopkom izbire izvajalca strategije, ga tudi izbrali in se dogovorili za nadaljnje korake. Od 26. 4. do 20. 5. je bil odprt razvojni vprašalnik, na katerega je odgovorilo kar 700 oseb. Za ta izjemen odziv smo vsem občankam in občanom zelo hvaležni.

6. Srčno upam, da projekt Moja Ljubljanica živi in ostane na Vrhniki. To pa je mogoče samo tako, da se ne izključuje domačih ljudi, vrhniških javnih zavodov in vrhniškega muzejskega društva. Nihče nikogar ne podi iz Vrhnike. Celo več, želimo, da skupaj s stroko razvijamo naravno in kulturno dediščino na katero smo zelo ponosni. Vse številke tako pri obisku kot posledično prihodkih razstavišča kažejo, da so številke bistveno, bistveno nižje od napovedovanih v dokumentih pred samo investicijo. Občina Vrhnika je MGML-ju in tistim, ki jih je MGML izbral kot najustreznejše upravljavce, pustila popolnoma proste roke pri upravljanju. Sedaj pa izgleda, kot da mora vse breme teh rezultatov, ki so daleč pod pričakovanjem, nositi občina. To odločno zavračamo in bomo izčrpali vse možnosti, da dokažemo resnico. Resnica je, da je občina vložila enormna sredstva, da se je razstavišče vzpostavilo, ter skoraj 400.000 € za program in upravljanje. Res je, za slabe rezultate bi moral nekdo odgovarjati. A to ne more biti občina, ki je izdatno podprla celoten projekt. 

Občina Vrhnika