Pričeli smo v petek zvečer, 5. 7. 2013, točno ob 20. uri s skupinskim fotografiranjem in z uradnim nagovorom župana Franca Sušnika, ki je Ločico pri Vranskem pomenljivo označil za najbolj športno vas. In to z razlogom, saj se majhna vas, ki premore vsega skupaj nekaj hiš, cerkev in gasilski dom, lahko pohvali tudi z dvema prelepima igriščema za odbojko na mivki ter s kopico entuziastov, ki jih druži športni duh.

Že minuto po osmi uri pa se je na igrišču razvnel boj, boj za zmago, boj za prestiž, kdo je glavni v tej vasi. Mislili smo, da bosta v 24-ih urah moč in volja upadli, da se bo dinamika igre znižala, a smo presenetili sami sebe. Vsakdo, ki je stopil na igrišče, je dal vedno od sebe vse svoje moči. Vsak niz je bil zgodba zase, prav nobena točka ni bila zlahka osvojena, in tisti, ki so nas spremljali, so se lahko na lastne oči prepričali, da so bile zadnje ure igranja ravno tako energične kot tiste prve in tudi tiste nočne, ki so bile, resnici na ljubo, najtežje. Noč ima svojo moč in ko tudi temperatura zraka pade na 12 stopinj, se mora igralec, preden stopi na igrišče, dodobra ogreti. Ko pa smo igralci po približno 45 minutah igre svoje mesto v ekipi za nekaj časa prepustili soigralcem, smo z igrišča odhajali vroči in prepoteni, kot bi igrali na najbolj vročem soncu.

Od 28 igralcev, ki smo sestavljali dve ekipi, sta morala zaradi preslabe fizične pripravljenosti le dva predčasno odnehati, a sta vse do konca svoje soigralce spodbujala ob robu igrišča. Poseben poklon, poklon povsem do tal, gre našim dekletom, ki so dokazala, da so še bolj vzdržljiva od fantov.

Boj pa ni potekal le na igrišču, temveč tudi izven igralnega polja, vendar tam nekoliko drugače. Bolj za šalo kot zares smo tekmovali, kdo bo pripravil slastnejši zajtrk, skuhal okusnejši golaž,  spekel slastnejše dobrote na žaru, pripravil okusnejše testenine … Poleg športa tudi gastronomskih užitkov ni manjkalo, niti za igralce niti za vse obiskovalce, ki so bili deležni našega gostoljubja.

Po 24-ih urah nepretrganega igranja odbojke na mivki je zasluženo zmago slavila ekipa zgornjega dela Ločice (Jakovdol), ki je prejela pokal s hudomušnim posvetilom »Ne le da zdržim 24 ur, še zmagam«, a verjemite, da smo bili zmagovalci ultramaratona prav vsi, ki smo se spopadli s tem težkim izzivom. Dokazali smo, sebi in drugim, da je vzdržljivost vrlina, ki krepi in povezuje.

Vzdržljiv v športu, vzdržljiv v življenju. Še bolje pripravljeni, še bolj vzdržljivi se vidimo prihodnje leto.

V imenu ŠRD Ločica: Darko Kramar