»Kdor čaka, dočaka« pravi star slovenski pregovor. Cele tri mesece je bil zaradi epidemije vrtec zaprt, sedaj  pa smo spet nazaj. Ob upoštevanju vseh ukrepov se otroci ne smejo združevati in prehajati med oddelki, zato smo ves čas bivanja v vrtcu v tako imenovanem  mehurčku. Otrok to ne moti, saj čas preživijo s svojo skupino, v svoji igralnici. Veliko časa namenimo bivanju na prostem, še posebej smo bili veseli, ko je zapadel sneg. Opremljeni s šali in rokavicami smo se podali na igrišče, kjer smo se kotalili, iskali stopinje, spuščali po zasneženem toboganu in še kaj. Tako smo opravili še eno nalogo za projekt Gibalno športni program Mali sonček, in sicer igra na snegu. Ker pa se bliža kulturni praznik, v igralnici  skozi igro spoznavamo slovenske simbole, rišemo dr. Franceta Prešerna, poslušamo  slovensko himno, spoznavamo barve zastave in še veliko drugega. Predvsem pa želimo nadomestiti izgubljeni čas za druženje z vrstniki, saj je sposobnost vzpostavljanja, vzdrževanja in uživanja v prijateljskih odnosih eden od ciljev kurikula za vrtce. Vsi skupaj se bomo potrudili, da ostanemo zdravi in da dnevi, preživeti  v vrtcu, spet postanejo naša rutina. Kmalu pa bodo vrtec preplavile maske, saj je pust že skoraj pred vrati. Kdo ve, ali nas boste sploh prepoznali?

Klavdija Konečnik, odd. 3–5 let