Mednarodni dan je poseben dan, ko ljudje po vsem svetu nečemu namenijo še dodatno pozornost in se o tem pogovarjajo.

Strpnost je zelo pomembna za naše medsebojne odnose in je pogoj za to, da lahko sodelujemo, delujemo in nasploh sobivamo skupaj. Za to sta pomembna medsebojno spoštovanje in sprejemanje drugačnosti.

V Unescovi Deklaraciji o načelih strpnosti (http://www.eksena.si/deklaracija-o-nacelih-strpnosti/) je zapisano, da je strpnost medsebojno spoštovanje, kjer spoštujemo drug drugega, kljub temu da smo si različni. Torej smo strpni, ko smo z nekom prijatelji, se spoštujemo in se imamo radi. Strpnost ni popustljivost, prijaznost ali prizanesljivost. Strpnost je predvsem aktiven odnos, ki ga spodbuja priznavanje univerzalnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin drugih.

V Vrtcu Vransko smo v sodelovanju z Društvom Eksena izvedli človekoljuben projekt Mednarodni dan strpnosti – dan za strpnost in prijateljstvo. V tednu mednarodnega dneva strpnosti (16. november) smo z otroki izvajali izobraževalno-ustvarjalne delavnice na temo: STOP SOVRAŽNEMU GOVORU – SPOŠTUJMO RAZLIKE MED NAMI.  V oddelkih drugega starostnega obdobja smo se z otroki najprej pogovarjali o strpnosti in nestrpnosti, zatem pa so otroci ustvarjali likovne izdelke, ki smo jih v našem vrtcu razstavili. Prebrali smo knjigo Drugačen, avtorice Kathryn Cave, ki je dobitnica Unescove nagrade in ki na otroku prijazen način predstavi problematiko drugačnosti in sprejemanje le-te. Vsi oddelki smo se odpravili na cici pohod in na cilju sklenili krog prijateljstva, kjer so si otroci, v okviru svojih zmožnosti, povedali nekaj lepih besed. Prebrali smo pesem Otroci enega sveta.

Kurikulum za vrtce (1999), v katerem so prepoznana temeljna načela in cilji predšolske vzgoje, daje na več področjih dejavnosti velik poudarek multikulturalizmu in multikulturni vzgoji. Zato je to tudi eden naših prednostnih ciljev, ki smo si ga zadali za obdobje treh let (2022–2025). Multikulturna vzgoja sledi dvoplastnemu cilju. Prvič, predstavlja strategijo, kako preprečiti pojavljanje ter razvoj negativnih predpostavk o drugačnosti, in drugič, otrok naj bi se naučil živeti v sožitju tudi z drugačnimi od sebe. Zgodnje obdobje je namreč tisto, ki je najbolj ugodno za to, da otrok razvije pozitivno identiteto, kulturno zavedanje in socialno kompetenco (Marjanovič Umek, 2001).

Koordinatorica: Maja Gams