Vsakdanjik majhnih otrok postaja vse bolj nasičen z digitalnimi tehnologijami. Starši že zelo zgodaj – številni bistveno prezgodaj – izročijo otrokom v uporabo mobilne telefone ali tablice. Zaradi živosti barv, hitrega dogajanja in interaktivnosti jih otroci zelo hitro osvojijo, naprave pa jih lahko tudi zasvojijo. Vzgojiteljice in vzgojitelji ter drugi zaposleni v vrtcih se tako soočamo z različnimi zahtevami staršev in potrebami otrok, prav tako pa svoje poglede na uporabo tehnologij v vrtcih podaja stroka. (Na internetu že v vrtcu, https://video.arnes.si/watch/V4HQAi9SaIaC)
V okviru nacionalnega projekta Dvig digitalnih kompetenc v vrtcu že drugo leto poglabljamo znanja in širimo obzorja pri uporabi digitalnih tehnologij. V letošnjem šolskem letu posvečamo veliko pozornosti izpostavljenosti in uporabi digitalnih tehnologij v predšolskem obdobju in ustrezno rabo le-teh za optimalen razvoj otrok na vseh področjih.
Tako se ozaveščamo o škodljivi izpostavljenosti ekranom ter o problematični rabi naprav z zasloni pri otrocih. Mnogi pediatri opozarjajo, da je prekomerna izpostavljenost in uporaba digitalnih medijev pri mlajših otrocih prinesla velik izziv celotni družbi. Opažajo veliko sprememb pri hitrosti in kakovosti govornega razvoja, kjer so opazni zaostanki, opazen je slabši očesni kontakt, očitnejša je begajoča pozornost, zaskrbljujoči so tudi intenzivni in bolj izraziti izbruhi agresije.
Drugo veliko področje, kjer se vpliv tehnologij pogosto manifestira, je gibalno področje, saj se ob intenzivni uporabi naprav z zasloni niža kvantiteta gibalnih izzivov na prostem, kar lahko vodi v slabši razvoj kosti in mišic. Otroci morajo v najzgodnejšem obdobju celostno aktivirati čim več čutov, razvijati morajo spretnosti, koordinacijo, domišljijo, socialne kompetence. Največja past napačne in pretirane rabe digitalnih tehnologij pa je zaviranje vseh teh razvijajočih se kompetenc naših najmlajših.
Raziskave kažejo tudi spremembe oz. zorenje možganskih sinaps, pomembnih za govor in zgodnjo pismenost pri predšolskih otrocih. Zorenje se spreminja s količino izpostavljenosti zaslonom – večja izpostavljenost pomeni slabše zorenje ter posledično okrnjen napredek pri razvoju.
Kot preudarno protiutež temu pa strokovni delavci - razmišljujoči praktiki vse nove in inovativne tehnologije vključujemo v osmišljeni obliki tudi v vrtcu, s čimer otroke opremljamo s kompetencami za prihajajoče izzive.
Igra ima, zlasti v predšolskem obdobju, nenadomestljivo vlogo za celoten razvoj otrokove osebnosti in v svoji prvinski obliki vpliva na telesno rast, na razvoj vseh sposobnosti in spretnosti, na razvoj otrokove inteligence, na otrokovo čustveno življenje in na njegov razvoj v družbeno bitje. Ključnega pomena je zato naša in vaša aktivna vloga pri izbiri primerno zahtevnih izzivov, ki so otrokom postavljeni na aktiven in igriv način.
Jerneja Zajec, dipl.vzg.pred.otr.




