Igra nekoč, v gozdu, pod senikom, gumitvist, kamenčki, frnikole – to nas je izzvalo, da smo se vprašali: "Kako pa so se igrali nekoč?"

Pripoved starejše gospe, katere članek smo prebrali, nas je pritegnila, da smo našo igralnico preuredili. Pospravili smo kar nekaj igrač in si izdelali druge, takšne, s katerimi so se igrali naše babice in dedki. V veliko pomoč so nam bili starši, stari starši pri podajanju idej in prinašanju starih reči. Tako je naša igralnica spremenila svojo podobo. In vkorakali smo v življenje nekoč.

Bivanje v vrtcu smo si vsakodnevno popestrili z opazovanjem starih reči, s pripovedovanjem, zakaj in kako so jih nekoč uporabljali. Našo kuhinjo smo spremenili v staro, jo napolnili s starimi »piskri«, »talerji« in lonci, zgornji del hiške pa smo opremili s starim ležiščem, ki smo ga izdelali sami – s slamnico, ki prav prijetno diši.

Mesec smo nadaljevali z »žehto«. Kuhali smo perilo, ga namakali v lugu, ribali na »ribežlu«, zraven pa veselo prepevali. Preizkusili smo se v mizarski delavnici, kjer smo žagali, zabijali in brusili stare stole. Zaradi izjemnega odziva otrok in njihove delavnosti dejavnosti kar nismo mogli končati. Zato smo k ogledu, igri nekoč in »žehti« povabili tudi drugi razred OŠ Vransko. Bilo je zabavno.

Listali in prebirali smo staro čtivo. Poglobili smo se v očarljivega Krojačka hlačka, si izdelali družabno igro, šivali povštre in  gibali. Prirasel nam je k srcu, zato smo ga ponesli  na prireditev za starše.

Kljub temu da imamo ves čas na voljo dva likovna kotička in ponujene najrazličnejše materiale, po katerih otroci res veliko posegajo, je otroke očaralo pisanje z gosjimi peresi.

Otroke sva seznanjali, da se ljudje in okolje, družba in kultura v času spreminjajo.

                                                                                        Otroci odd. 4-5 let s Simono Kopitar in Lauro Fekonja