Na OŠ Vransko – Tabor že vrsto let izvajamo mednarodne projekte sodelovanja. V tem šolskem letu smo kandidirali za sredstva v okviru mednarodnega projekta ACES, kjer smo združili delo prostovoljcev, ki na šoli poteka že tri leta. Projekt »Ni važno kje – sem prostovoljec« je za svoje partnerje izbral učence in učitelje iz Kruševca v Srbiji. Konec novembra in v začetku decembrskih dni so nas ti učenci in učitelji obiskali in zanje smo pripravili pester program, ki je temeljil na prostovoljnih akcijah. Zbirali smo oblačila, obutev in igrače, ki smo jih potem razdelili v naši zelo obiskani jedilnici. Ves teden smo skupaj gradili prijateljstvo na različne načine, še najbolj pa smo razveselili stanovalce Našega doma.
V februarju pa smo se trinajst učenk in tri učiteljice odpravili v Kruševac. Po naporni poti nas je v njihovi šoli pričakala harmonika, pevski zbor pa je prepeval Sijaj, sijaj sončece in Moj očka ima konjička dva. Od presenečenja smo ostrmeli, potem pa veselo zapeli z njimi. Naše učenke so prevzele družine gostiteljice, ki so zanje ves teden skrbele kot za svoje otroke. Srbski učenci in učitelji so nam pripravili bogat program. Ogledali smo si mesto z vsemi znamenitostmi, še posebej nas je prevzela cerkev Carice Lazarice, hiša Simič, ogromna knjižnica in spomenik v spomin kosovski bitki. Presenečeni smo opazili hotel, ki nas je spominjal na dom. Hotel Rubin je enak kot v Žalcu, saj so oba gradili še v času Jugoslavije, ko je bil Žalec s Kruševcem pobraten. V šoli smo vezli, pletli in kvačkali z njihovimi veziljami, obiskali smo podružnično šolo v Lomnici, kjer smo lahko videli izdelovanje kajmaka in nekaj drugih običajev. Obiskali smo tudi šolo za otroke s posebnimi potrebami, kjer so nam pripravili posebej zanimive delavnice izdelovanja iz kartona, blaga in peke slastnih peciv. Povabili so nas tudi na bazen, kjer veliko njihovih otrok trenira vaterpolo in naše učenke so ugotovile, da je bil le delček njihovega treninga precej naporen. Slovensko društvo v Kruševcu si zelo prizadeva pri učenju slovenskega jezika, zato jih je naš obisk in govorjenje slovenščine zelo razveselil. Tudi na sošolce iz Slovenije nismo pozabili, saj smo si s pomočjo njihove dobro urejene računalniške učilnice pripravili videokonferenco. Zaključek obiska je bil za učenke še posebej razburljiv, saj so nas povabili v diskoteko, najeto posebej za nas. Ples je kot vedno združeval, najlepše pa je bilo, ko je sredi Srbije odmevala naša Golica.
Bistvo našega prostovoljstva ni le pomagati pomoči potrebnim, ampak medgeneracijsko in kulturno druženje. S projekti in izmenjavami omogočamo otrokom doživeti izkušnje, ki jim bodo ostale za vse življenje v močnem spominu, saj prijateljske vezi, stkane v mladosti, ostanejo za vedno.
Maja Jerman
