December je mesec, ko si prižigamo svečke in iščemo svetlobo, saj nam narava ponuja dolge zimske večere. Že od nekdaj so si v tem času pripovedovali zgodbe. Z njimi so predajali ljudsko izročilo, modrost in si krajšali čas. Seveda so posedali ob ognju. In kaj si lahko želiš še več? 
Planinski krožek si je v sodelovanju s kuharsko-vrtnarskim krožkom pričaral prav posebej čudovit večer. Z Vranskega smo se odpravili ob peti uri, ko se je že dodobra stemnilo, prižgali smo si svetilke in jo mahnili na pot. Šli smo mimo doma gospe ravnateljice. Pogumno smo pozvonili in zapeli kratko božično pesem. Vsi domači so prihiteli, saj jim je 27 otrok prineslo veselje. Postregli so nas s sokom in napolitankami. Slastno, slastno. Potem pa spet pot pod noge. Odšli smo proti Ločici. Malce smo se zadržali na igrišču, le toliko da smo zapeli eno poskočno, potem pa naprej proti vasi. Pri prvi kmetiji – Pri Žotlarju smo srečali gospodinjo Zofijo. Tudi njej smo zapeli in ji polepšali večer. V hiši sredi vasi pa so nas že čakale Ajda, Manca, Žana in gospa Mojca, ki so pekle piškote in kuhale čaj. Kar v hišo so vabile. Vsak je svoj doma izdelan okrasek obesil na smrečico, ki nas je čakala v dnevni sobi. Posedli smo se okoli kamina, se sladkali z mamljivo dišečimi piškoti, mandarinami in čajem. Še posebej pa smo se načudili gospodu, ki nas je čakal tam. Bil je pravljičar Arnold Marko. Odprtih ust in v čisti tišini smo poslušali o čarovnici, ki ji je bilo ime Ledeni mraz, kako je vzela letne čase in ljudem pustila le zimo in kako  je pogumna deklica vse skupaj rešila. No ja, vsega vam pa tudi ne izdamo. Z radostjo smo odšli k staršem in se odpeljali domov v tople postelje, sanjat svoje sanje.

Mentorji: Maja Jerman, Mojca Remic, Neža Justinek in Matej Jerman