»Človek je del družbenega okolja, v katerem raste, živi in deluje. Da bi lahko otroci sodelovali z okoljem, vplivali nanj in ga pozneje aktivno spreminjali, morajo postopoma spoznati bližnje družbeno okolje in hkrati dobivati vpogled v širšo družbo. Otroci spoznajo svoj domači kraj in se seznanijo s tem, kako so ljudje tod živeli v prejšnjih časih, ko so bili tudi bolj povezani z naravo.« (Kurikulum za vrtce)

Prvi pomladni dan je hkrati tudi Mednarodni dan gozdov, ki ga Zavod za gozdove Slovenije obeležuje na pobudo Organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO). V letu 2025 poteka pod geslom »Gozd in hrana«. Ravno na ta dan smo se Gozdni škratki skupaj z gozdarjema Jožetom in Špelo odpravili v gozd in raziskovali tematiko, ki jo je izpostavil FAO. Kot je zapisano tudi v Kurikulumu za vrtce, je pomembno, da otrok spoznava različno prehrano, pridobiva navade zdravega in raznolikega prehranjevanj ter ugotavlja, da mu uživanje različne hrane in gibanje pomagata ohranjati zdravje.

Dan je bil dokaj mrzel in vetroven, zato smo šli tokrat na sončen del gozda, na Briše. Ker pot iz vrtca na Briše vodi mimo pisarne naših gozdarjev, smo ju šli vsi skupaj iskat. V pisarni so radovedne otroške oči videle veliko zanimivega, zato se nismo mogli takoj odpraviti naprej. Gozdar Jože je moral vse živali, ki so bile na steni, pokazati bližje, da so jih otroci lahko potipali in ugotavljali, katere sploh so in ali so prave. Kanja, orel in vrana so burile domišljijo otrokom še del poti v gozd. Med hojo po gozdu so otroci pokazali, da imajo veliko znanja o pomladnih cvetlicah, gozdnih plodovih in drevesih. Gozdar je otrokom pokazal nekaj rastlin, ki so užitne tudi v pomladnem gozdu. Žvečili smo divji regrat, ki ima vonj po kuhanem krompirju, deteljico, trobentice. Ugotovili smo, da je jesen veliko bolj bogata s hrano v gozdu. Otroci so se spomnili na kostanj, gozdne jagode, gobe …

Nismo pa iskali samo po tleh, s pogledom navzgor smo ugotovili, da drevesa sploh nimajo listov. Spraševali smo se, ali so se posušila ali so še živa. Večina dreves je živih, vendar še niso pognala listov. Našli pa smo smreko, ki jo je pojedel lubadar. Pod lubjem je naredil pravo umetnino. Čas v gozdu je minil čisto prehitro, zato smo se odločili, da gremo kmalu spet.

Gozdni škrati z Brigito in Tjašo