Že dneve prej se je pri nas začelo pravo kostanjevo vzdušje. Zaposleni so pridno nosili kostanj iz gozda v kuhinjo, kjer smo ga s stanovalci dan pred piknikom lepo narezali, da hišniku naslednji dan ne bi preveč pokalo pri peki. Tisti dan smo že malo zavihali rokave in začeli ličkati koruzo, ki smo jo prihranili tudi za sam piknik. Tako smo med čakanjem, da se kostanj speče in skuha, ličkali koruzo in obujali spomine na čase, ko je bilo to vsakoletno opravilo doma. Ko je bilo vse pripravljeno, se je začel naš dolgo pričakovani kostanjev piknik. Zaradi muhastega jesenskega vremena so nekateri raje ostali na toplem, za tiste bolj pogumne pa smo pripravili prijeten kotiček tudi zunaj. Na izbiro smo imeli pečen in kuhan kostanj, na mizi pa se je znašla tudi potica ter pijača, ki je lepo dopolnila jesensko pojedino. Med piknikom so se nam pridružili tudi prostovoljci iz Osnovne šole Vransko, ki so nam prebrali pisma otrok različnih starosti – polna toplih misli in prijaznih besed za naše stanovalce. Prostovoljci so nas poleg tega še posladkali, saj so s seboj prinesli domače piškote in čokoladne mafine – prava pika na i ob dišečem kostanju. Tako smo naš tradicionalni kostanjev piknik zaključili v prijetnem, domačem vzdušju.

Zdaj pa le upamo, da bo tudi prihodnje leto kostanj tako lepo obrodil kot letos.

Animatorka Nuša Maloprav