Rojen je bil 26. 12. 1934 in je večino svojega življenja preživel na Vranskem. Po mali maturi na takratni nižji gimnaziji Vransko se je vpisal na I. (višjo) gimnazijo v Celju in tam opravil tudi veliko maturo. Študij je nadaljeval na pravni fakulteti v Ljubljani, služboval pa je večinoma v Celju, kot vodja poslovalnic Vektorja in Avtoprevoza Šempeter.
Že zelo zgodaj se je pričel ukvarjati z domoznanstvom in z zbranim gradivom sodeloval pri nastanku mnogih publikacij (Savinjski občan, Vransko in nova šola, Vranski glas).
Pri arheoloških izkopavanjih v Šempetru se je seznanil z dr. Klemencem, ki je bil takrat eden vodilnih strokovnjakov za rimsko obdobje. Pridobljeno znanje in informacije je s pridom uporabil doma na Vranskem, kjer je prepoznal in popisal rimske najdbe, ki so se pojavljale ob izvedbi večjih gradbenih del.
V začetku v strokovnih krogih ni žel velikega razumevanja. Šele po njegovi smrti leta 1996 so izkopavanja pri gradnji avtoceste na Ilovici pri Vranskem in pri gradnji toplovoda in vodovoda na Vranskem potrdila rimsko naselitev na Vranskem.
Pomemben prispevek je Štefan Kočar dal pri uveljavitvi vranskega založnika in knjigotržca Lavoslava Schwentnerja v slovenski literarni zgodovini. Napisal je več razprav o Schwentnerjevi vlogi in zaslugah ter njegovem prijateljstvu z Ivanom Cankarjem.
Kot dolgoletni cerkveni ključar je opozarjal tudi na ohranjanje kulturne dediščine in na strokovno prenovo farne cerkve in podružnic.
Za svoje delo je poleg krajevnih priznanj leta 1996 prejel tudi Savinovo plaketo občine Žalec, kamor je takrat spadala tudi Krajevna skupnost Vransko.




