Zakraselost občine Vransko je precejšnja. Večino raziskav jamarji opravljamo na kraški planoti Dobrovlje, kjer imamo nekaj jam, v katerih raziskujemo. Ker jamarji delamo veliko reči, nam ponavadi zmanjka časa, da bi jame obiskali večkrat na leto. Zato se običajno zgodi, da kakšno jamo obiščemo enkrat ali dvakrat na leto in počasi napredujemo.

Takšna jama je Tinčevo brezno nad Jeronimom. Prvič nam jo je pokazal Zlatko Semprimožnik leta 2017. Poimenovana je po njegovem sinu, ki jo je z nami tudi obiskal. Že takrat smo videli, da je jama perspektivna in lahko obeta kaj več. Vendar nas je kar kmalu po vstopu v lepo zasigano jamo po dveh kratkih spustih ustavila ožina, v kateri je kamen padel nekam v globino. Ker je vhod tik ob gozdni cesti, smo poleg širjenja ožine vhod zaščitili tudi z zaščitno mrežo. Ožina se ni dala zlahka. Jamo smo obiskali šestkrat, da nam je uspelo narediti preboj. Ker smo si na vsaki akciji rekli, da sedaj pa res manjka samo še malo, je novi del dobil ime Za mišjo dlako. Preboj se je zgodil septembra 2022. Po sedemmetrskem spustu smo prišlo v lepo kamrico, kjer pa je bilo nadaljevanje zalito z blatom, vendar smo našli prehod višje, kjer pa je bilo za vstop preozko. Tako smo marca 2023 jamo ponovno obiskali in razširili prehod. Prišli smo v zelo lepo kamrico, polno lepih, cvetači podobnih tvorb po stenah. Pod stropom pa se je videl rov, ki se nadaljuje, ampak je zopet malo ozek. Se pa čuti prepih, kar nam daje vedeti, da se jama še nadaljuje.

Druga jama na Vranskem, ki smo ji lani posvetili največ raziskovalnih trenutkov, pa je Veternica.

Jamo smo leta 2022 pregledali z dimnimi palčkami in locirali mesta, kjer najmočneje veje jamski prepih. Pomagal nam je zelo izkušen jamar s Primorske, Jaka Jurij Jakofčič. Nato smo februarja 2023 prvič zlezli v del z imenom Podgrajski kevder v čereh mladega jamarja, kjer smo locirali najmočnejši prepih v jami. Tam smo pričeli s kopanjem rova, ki se zelo zoži. Lani smo tako opravili 4 kopaške obiske. Na enem izmed njih so se nam pridružili prijatelji jamarji iz Banja Luke. Do mesta kopanja smo naredili tudi varnejšo pot, k čemur je pripomogla tudi Irena Čok z izdelavo vrvne ograje oziroma prečke. Irena, ki je pred kratkim naredila jamarski izpit, je imela polno svežega znanja, zato smo ji prepustili vrtanje in napeljevanje vrvi. Irena je bila tudi strastna potapljačica in je nekaj mesecev zatem žal preminila med potopom v morju. V njen spomin je ostala Čokova prečka. V tem letu nas v Veternici čaka, upamo, napredovanje po rovu naprej.

Pozimi pa sva z Velesom izmerila še neregistrirano jamo. Jama se nahaja ob poti na Čreto. Vhod je znan vsem, ki gredo peš, saj je na skali ob vhodu v jamo napisano na veliko Čreta in smerokaz za pot. Po tem sva tudi jamo poimenovala Čreta.  Jama ima en sam rov, ki se strmo vzpenja in na koncu zasuto konča. Jama premore tudi nekaj malega jamskega okrasja. Predvsem pa daje zavetje živalim: pajkom, netopirjem, kobilicam itd.

Maks Petrič