Logo MojaObčina.si

Vransko

DANES
4°C
0°C
JUTRI
2°C
-6°C

Popestritev pasjega življenja


Tokrat bomo nekaj vrstic namenili vsem skrbnikom psov, ki se zavedajo svoje odgovornosti in jim omogočajo ustrezne bivalne pogoje ter družabno življenje. Žal smo nad vsemi ostalimi obupali, saj kljub večkratnim prošnjam ni bilo ustreznega interesa po izboljšanju stanja življenjskih pogojev. Lahko dodamo le še dejstvo, da je stanje psa odraz skrbnikovega srca.


Za zdrav razvoj psa moramo znati zadovoljiti njegove osnovne nagone, kot so nagon po hranjenju, iskanju in gibanju. Veliko skrbnikov psov pogosto pozablja na zanimivo dejstvo, da psi večino informacij »prebirajo« skozi smrček. Vonj je eno izmed čutil, ki je pri psu najbolj razvito. Preko vonja pa pes sprošča tudi stres, ki se mu, ne glede na to, da vi morda tega ne prepoznate, zagotovo kdaj nakopiči.


Psi za komunikacijo z okoljem in seveda z nami uporabljajo t. i. miritvene signale (stresanje, oblizovanje, umikanje pogleda stran, mahanje z repom), s katerimi mirijo določene situacije, v katerih so se znašli. Pogosto nam ali pa drugemu psu z miritvenimi signali sporočajo, da želijo umik. Če jim umika ne omogočimo, se stres le še kopiči. Tako kot človek ima tudi pes določeno mero. Ko je stresa preveč, odreagira bolj agresivno. Ker ljudje pogosto ne prepoznajo zgodnjih znakov stresa in psu ne omogočijo umika iz stresnih situacij ali ga za izražanje miritvenih signalov, kot je renčanje, celo kaznujejo, se psu stres nakopiči do te mere, da reagira z ugrizem. Šele takrat skrbniki prepoznajo problem, ki je seveda nastajal dlje časa. Da bi se izognili nezaželenemu vedenju, je nujno potrebno pravočasno ukrepanje.


V kolikor boste svojega psa znali pomiriti in mu boste negativne situacije približali s pomočjo pozitivnih metod, bo sčasoma spremenil čustveno stanje. Takrat pa lahko tudi pričnemo z prevzgojo.


Če se osredotočimo na sprehajanje, ki ga veliko skrbnikov daje na prvo mesto, moramo poudariti, da sprehajanje ni tako zelo pomembno kot aktivno ukvarjanje s psom. Nič nam namreč ne koristi, če imamo psa, ki zna osnovne ukaze, kot so sedi in lezi, se pa boji drugih psov, avtomobilov in ljudi in ga vsak dan znova spravljamo v stresne situacije, iz katerih odnese le konflikte.


Bistveno bolj produktivni bomo, če bomo psu omogočili daljši povodec (sledni) in gibanje izven urbanega naselja oz. sprehajalnih poti. Tam lahko psu skrijemo priboljške v travo in jih s pomočjo vonja išče. Ob tem se sprošča hormon dopamin, ki deluje pomirjujoče. Poleg tega se preko vohanja pes bistveno bolj utrudi kot s sprehodom. V drugi del »sprehoda« lahko vključimo kratko igro z vlečenjem, vendar pozor! Vedno pustimo psu, da zmaga, saj s tem krepi samozavest. Šele nato se lahko odpravimo na kratek trening navajanja na bližino drugih psov, ki naj vedno poteka iz varne razdalje. Stojimo torej tako daleč stran, da naš pes zaznava drugega psa, vendar ob tem ne laja, vleče ali renči. Medtem ko ga zgolj zazna, mu dajemo priboljške, ki pa morajo biti res nekaj slastnega, nekaj, česar ne dobi vsak dan. Tako vajo ponavljamo dlje časa, vse dokler ne opazimo, da lahko krajšamo razdaljo do drugega psa ali druge osebe. Na ta način naučimo psa, da vedno ko se pojavi drug pes ali človek, sledi nekaj dobrega, torej priboljšek. Tako lahko postopoma privajamo psa na srečevanje z drugimi psi.

V času treninga je izrednega pomena vzdrževanje preventive, torej preprečevanje stresnih situacij. Ob vsaki priložnosti, ko psu omogočimo, da prihaja v konflikte z drugimi psi, namreč nehote potrjujemo nezaželena vedenja. Pes, ki se zaganja in laja ob srečanju z drugim psom, dobi »nagrado«, ker nasprotujoči si pes vedno odide mimo. Tako se nezaželeno vedenje vedno znova potrjuje. Podobno se dogaja ob vsakodnevnem obisku poštarja mimo našega dvorišča. Pes se zaganja in laja, poštar vedno odide, pes dobi informacijo, da je bil pri svojem delu uspešen. V kolikor želimo odpraviti to nezaželeno vedenje, moramo najprej poskrbeti za preventivo. Nato lahko pričnemo s spreminjanjem čustvenega stanja psa ob prihodu poštarja, šele nato s prevzgojo.


Vsaka uporaba sile in pripomočkov, ki povzročajo bolečino (elektrošok ovratnice, zatezne ovratnice in bodeče ovratnice), pri psu povzročajo nelagodje in dolgoročno še več negotovosti, posledično agresijo. Odnos z našim psom naj bo zgrajen na podlagi zaupanja in sodelovanja, ne kaznovanja. Tudi ljudje smo v službi bolj produktivni, kadar smo za delo ustrezno nagrajeni. Delo lahko opravljamo tudi pod pritiskom in ob ustrahovanju, vendar tako delo ne mora biti opravljeno kakovostno. In v takem delovnem okolju se bomo slej kot prej »zlomili«.


Psi torej z veseljem delajo, kar želimo, vendar jim moramo to znati na ustrezen način prikazati. Psi se ne zaganjajo v druge pse, ljudi, ne renčijo in lajajo, zato ker bi bili nesramni ali dominantni, temveč zato, ker so to psi in na tak način komunicirajo z okolico. Naša naloga je, da prepoznamo njihovo telesno govorico in jo preusmerimo v pozitivne dražljaje. Ob tem je dejstvo, da nihče v odnosu ne potrebuje prevlade oz. dominance, ampak le veliko ustreznega znanja.


Za boljše počutje svojega psa mu torej ob naslednjem sprehodu omogočite popestritev v obliki iskanja priboljškov. Za večji občutek varnosti med sprehodom uporabljajte daljši povodec (ne fleksi!), brez zategovanja in uporabe sile. Izogibajte se konfliktom in bodite psu v oporo, kadar to potrebuje. Za dobro voljo vseh občanov pa poskrbite s pobiranjem iztrebkov za svojim psom. Kdo bo, če ne vi?


Katjuša Rajovec

Zavod Muri


Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi