Na svoji migracijski poti z Dolenjske proti Zgornji Savinjski dolini in okolici medvedi vsako leto obiščejo tudi območje Vranskega in okoliških gozdov. Ponavadi se na tem območju zadržijo le kratek čas, nato pa gredo dalje. Zadnje čase lovci opažamo, da je prisotnost medveda v gozdovih na območju Črete, Sv. Jošta, Dobrovelj in obrobja Menine planine postala že kar stalnica, saj je vedno več dejavnikov in opažanj, ki kažejo na njegovo stalno prisotnost na tem področju. Kot kaže, je na tem področju prisotna vsaj ena medvedka z dvema letošnjima mladičema, ki si je izbrala to področje za svoje domovanje, saj jo bolj ali manj stalno sledimo, fotografiramo in nenazadnje tudi srečujemo že kar od jeseni. V zvezi s tem bi vas radi opozorili na možnost srečanja z medvedom in kako naj se v takšni situaciji obnašamo.

Medvedu se bomo lahko izognili, če bomo hodili po označenih poteh in pri tem občasno prevrnili kakšen kamen ali zlomili kakšno vejico na tleh. Medved namreč dobro sliši, še bolje voha, in se bo v primeru, da nas bo sam zaznal, diskretno umaknil. Tukaj bi opozorili na kolesarje, ki so izredno hitri, pogosto je njihova vožnja tiha; s tem pa medveda nase ne morejo opozoriti in ga presenetijo.

Pomembno je tudi, da v gozdu vodimo psa vedno na povodcu, ne samo zato, ker tako predpisuje zakon, ampak zato, ker lahko odvezan pes v bližnji goščavi sreča medveda, se ga ustraši, pobegne pred njim in ga pripelje k nam pod noge.

Zelo pogost je pri medvedih poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Pogosti so primeri, ko so medvedji mladiči varno na drevesu (radi plezajo), človek pa stoji pod drevesom, in jih ne vidi. Pri tem prekine vez med mamo in mladiči. Tudi to dejstvo je lahko nevarna situacija za napad.

V primeru, da se srečamo z medvedom, se je potrebno vesti umirjeno – prisebno; ritensko in diskretno se mu umikamo, ob tem pa ga mirno opazujemo. Posebej opozarjamo, da ne smemo pobegniti, ker bi lahko medved v tem primeru menil, da naj sledi plenu (prožilni dražljaj zasledovanja). Prav tako mu ne obračamo hrbta.

Medvedov je očitno vedno več, zato se tudi naseljujejo na področju, kjer jih do sedaj ni bilo, zato želimo lovci opozoriti, da se bomo morali ljudje zavedati, da smo zgolj souporabniki prostora, v katerem živijo tudi drugi, ter da se moramo naučiti sobivati z njimi.

LD Vransko