Uvodoma je na slavnostni seji zbrane nagovoril predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset, ki je med drugim poudaril, da je letošnje praznovanje zaradi koronavirusa precej okrnjeno. Sledil  je pozdravni nagovor župana  Občine Braslovče Tomaža Žoharja in predsednika TD Braslovče Branka Ribizla. Zbrane so nagovorili tudi  podpredsednik KGZS Marjan Golavšek,  direktor ZKŠT Žalec Boštjan Štrajher,  direktor Instituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec Bojan Cizej, poslanec v DZ Aleksander Reberšek, taborski župan Marko Semprimožnik in drugi.

V  nadaljevanju  sta o   svojem enoletnem delu govorila dosedanja princesa  Janje Žagar  in starešina Vinko Zupan.  Kot sta poudarila, je bilo leto »vladanja« pestro in zanimivo, promovirala pa sta številne prireditve. 

Nato je sledila predstavitev nove hmeljarske princese Teje Pustoslemšek. Kot je povedala, je po  poklicu diplomirana tekstilna inženirka. Njihova kmetija je velika 63 ha, hmelj pa pridelujejo na 23 ha. S hmeljem so se na kmetiji pričeli ukvarjati že leta 1931. Novi starešina Milan Lesjak  je doma s 35 ha velike kmetije, od tega na 15 ha pridelujejo hmelj.

-------------------------------------------------------------------------------------------------

Kako bo z letošnjim pridelkom, je  Irena Friškovec, svetovalka, specialistka za hmeljarstvo, povedala takole:

«V letu 2021 123 hmeljarjev prideluje hmelj na 1433 ha, kar je dobrih 50 ha več kot lani. Večina slovenskih hmeljišč je posajenih s sorto Aurora (41 %), sledi ji Celeia (29 %). Savinjskega goldinga je slabih 10 %.  Dobrih 8 % hmeljišč pa je posajenih z novimi slovenskimi sortami, ki so bile v zadnjih letih vzgojene na IHPS.

Tudi letošnje leto zaposlovanje sezonske delovne sile krojijo pogoji za preprečevanje širjenja covida-19. Vendar pa so letos hmeljarji delovno silo pravočasno zaposlili in tako ni bilo večjih težav.

Tako kot vsako leto tudi letošnji pridelek kroji vreme. Hladno vreme v mesecu aprilu in maju je upočasnilo rast hmelja, izničili so se roki rezi, posamezne sorte hmelja pa so v maju v razvoju zaostajale tudi do tri tedne glede na povprečje več let. Nato pa so naenkrat nastopile v juniju in začetku julija zelo visoke temperature, tudi s pomanjkanjem padavin (hmeljarji so hmeljišča namakali). Vse to pa se je seveda odrazilo v rasti in razvoju hmelja.

Rastline so v večini hmeljišč prišle do vrha opore, a so ostale s kratkimi stranskimi poganjki, imajo obliko ozkega valja ali pa so celo smrekaste. Lepše razviti so mlajši nasadi. Tudi to leto je kar nekaj hmeljišč poškodovala toča, kar v vseh pridelovalnih območjih. Poleg tega pa je močno neurje z vetrom povzročilo veliko škode na območju občine Tabor, v Ormožu in Letušu. Veter je pometal na tla na vseh treh območjih skupaj okoli 100.000 vodil z rastlinami hmelja. Delno pa so bile poškodovane tudi žičnice.

Namočena tla so povzročila tudi podrtje žičnice v Moškanjcih v začetku avgusta. Tako vse kaže na to, da bo letošnja letina pridelka hmelja po količini podpovprečna.«

-------------------------------------------------------------------------------------------------

Višek dogajanja je bila predaja starešinstva in imenovanje princese ter zdravica  s pivom. Ob sprejemu »hmeljskega mačka« in prapora je novi starešina Milan Lesjak poudaril, da si bo prizadeval slovenske hmeljarje zastopati častno povsod tam, kamor ga bodo povabili skupaj s princeso  Tejo Pustoslemšek, ki je sprejela hmeljarski škaf.

Predsednik združenja hmeljarjev Slovenije je ob koncu podelil vsem spodnjesavinjskim občinam in Občini Šmartno ob Paki  »hmeljarskega mačka«, na prapor združenja pa so pripeli dva nova trakova, in sicer trak Občine Vransko in Šotori Petre.

Posebnost letošnjega Dneva hmeljarjev pa je bila predstavitev lastne hmeljarske noše. O tem je nova hmeljarska princesa Teja Postoslemšek povedala:

»Združenje hmeljarjev Slovenije je že dlje časa imelo v planu izdelavo lastnih hmeljarskih noš. V letu 2020 se je prvič sestala skupina za oblikovanje noše. Pavla Gostečnik, Simona Rojnik, Mateja Kramer, Irena Friškovec in Tea Pustoslemšek smo po snovanju idej besede izlile na papir ter izrisale skice za moške in ženske noše. V letu 2021 so se pričele priprave na izvedbo naših idej.

Ženska oprava vključuje belo bluzo z gumbi s kratkimi ali dolgimi rokavi, plisirano zeleno krilo poljubne dolžine ter rjavo ogrinjalo z našitkom hmeljske trte. Moška noša vključuje črne elegantne hlače, belo srajco z našitkom ali belo polo majico z našitkom ter brezrokavnik v dveh izvedbah – za mlajše ter starejše. V planu imamo tudi otroške obleke, da bodo lahko slovensko hmeljarstvo zastopale celotne družine. Želimo, da se v prihodnosti vse podrobnosti ter barvne kombinacije še bolj izpopolnijo, saj je v interesu, da se vsak v noši počuti udobno. V dizajnu so elementi zgodovine naše doline ter barve, ki ponazarjajo rodovitno zemljo ter hmelj.«                   T. T.