V. d. direktorja Agencije za varnost prometa mag. Simona Felser je ob začetku tretje letošnje akcije izpostavila: »Pri smrtnih prometnih nesrečah je neprilagojena hitrost najpogostejši vzrok za njihov nastanek. Voznike pozivamo, naj vozijo zmerno in odgovorno, saj se objestna in agresivna vožnja vse prepogosto konča usodno. Globe so v takšnih primerih še najmilejša posledica, ki jo nosi povzročitelj.«

Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi je pozval k spoštovanju omejitev hitrosti, ki so postavljene z namenom: »Ne zaradi kazni, temveč zato, da bi varno prišli na cilj. Iskanje adrenalinskega užitka z 'divjo' vožnjo se lahko hitro sprevrže v nočno moro. Prav tako prepričanje, da si bomo s pritiskom na »gas« na cesti pridelali 'časovni prihranek'. Ta je namreč celo na daljših razdaljah neznaten, tveganje pa strašansko. Ne uničite življenja sebi ali drugim zaradi tistih nekaj sekund. Življenje je vrednejše od tega.«

Največ povzročiteljev med mladimi

Otroci in mladostniki do 18. leta so do konca letošnjega julija povzročili 65 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, med 18. in 24. letom 399, med 25. in 34. letom 380, med 35. in 44. letom 299, med 45. in 54. letom 279, med 55. in 64. letom 217 in nad 65. letom 184 prometnih nesreč.

Starostni skupini od 18 do 24 let ter od 25 do 34 let sta najbolj rizični z vidika povzročitve prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti. Povzročitelji iz navedenih skupin povzročijo največ prometnih nesreč tudi glede na podatke petletnih povprečij, saj so povzročili skoraj polovico (47,9 %) vseh prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. To potrjuje dejstvo, da so mladi vozniki motornih vozil precej bolj rizični kot starejši vozniki motornih vozil, saj povzročijo približno 3,3-krat več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, kljub dejstvu, da jih je številčno precej manj.

Z delavnicami Vozimo pametno Agencija za varnost prometa sicer mlade kontinuirano ozavešča, naj izključijo glavne dejavnike tveganja za nastanek prometnih nesreč, neprilagojeno hitrost, alkohol in mobilni telefon. Prav kombinacija teh treh dejavnikov je še posebej usodna.

Vse več kolesarjev v prometnih nesrečah zaradi neprilagojene hitrosti

Najpogostejši povzročitelj prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je voznik osebnega avtomobila. V letošnjem letu je bilo zabeleženih 1.279 povzročiteljev voznikov osebnih avtomobilov. V obdobju zadnjih 5 let je delež povzročiteljev voznikov osebnih avtomobilov v povprečju 73 %. Delež se v zadnjih letih  zmanjšuje – v letu 2018 je znašal 77 %, v lanskem letu 71 %, letos do konca julija pa 70,1 %.

Voznikom osebnih avtomobilov sledijo povzročitelji kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Kolesarji so letos povzročili 191 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, vozniki enoslednih motornih vozil pa 154 prometnih nesreč. Kolesarji so v letu 2018 povzročili 238 prometnih nesreč, lani že 412 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, delež se je povečal s 7 % na 11 % v zadnjem 5-letnem obdobju, medtem ko delež pri voznikih enoslednih motornih vozil ostaja med 8 in 10 % (9 % v letu 2022). V letošnjem letu je bilo zaradi neprilagojene hitrosti največ umrlih med vozniki osebnega avtomobila (6), potnikov (5) in kolesarjev (4). V letu 2022 je bilo največ umrlih zaradi neprilagojene hitrosti med vozniki enoslednih motornih vozil (6 umrlih) in kolesarjev (5 umrlih).

Hitrost in alkohol usodna

Vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost sta pri prometnih nesrečah pogosto povezana in imata tudi najbolj usodne posledice. V letošnjem letu se je od 762 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, 300 pripetilo zaradi neprilagojene hitrosti, od teh so bile štiri smrtne prometne nesreče, še opozarjata Agencija za varnost prometa in Policija.

Največ prometnih nesreč na cestah v naselju

Največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je zabeleženih na cestah v naselju z in brez uličnega sistema. V prvi polovici leta 2023 jih je bilo kar 850. V obdobju zadnjih 5 let je bilo na omenjenih cestah zabeleženih 53 % vseh prometnih nesreč, sledijo pa regionalne ceste z 19 % in avtoceste ter hitre ceste s 14 %. Na tem mestu Agencija in Policija ponovno pozivata k največji možni meri previdnosti v okolici prehodov za pešce, domov za starejše, vrtcev in že čez mesec dni tudi šol. Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v pešca je namreč enak padcu z višine skoraj 10 metrov, možnost preživetja pa je le še polovična.

Priloga 1: PREGLED STANJA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA – VZROK PROMETNIH NESREČ                »NEPRILAGOJENA HITROST« V OBDOBJU 2019–2023 (januar–junij)

Priloga 2: Letak Varno do cilja

Agancija za varnost cestnega prometa