Lepo jesensko vreme še omogoča delo na kmetijskih površinah (oranje, gnojenje …). Ob tem vozniki traktorjev in druge mehanizacije nanesejo zemljo, blato, gnoj in ostale materiale, ki se oprimejo pnevmatik, na cesto. Nanosi omenjenega materiala predstavljajo povečano nevarnost za ostale udeležence v prometu.
V interesu občine in vseh uporabnikov javnih cest je, da so te normalno prevozne in brez elementov, ki bi ogrožali udeležence v prometu, zato pozivamo vse kmetovalce, da so pri delu pozorni na kakršno koli onesnaženje javnih cest, ki so posledica njihovega dela na kmetijskih zemljiščih.
Bistvenega pomena in hkrati dolžnost obdelovalcev kmetijskih zemljišč je, da pred vključitvijo na javno cesto očistijo pnevmatike in delovne stroje. Zakon o cestah (ZCes-2) namreč v 6. členu med drugim prepoveduje nanašanje zemlje in blata na ceste, po drugi strani pa postavlja zahteve po takojšnji odstranitvi le-tega s ceste, če je do tega že prišlo. Pred vsako vključitvijo vozil v promet s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, individualnega priključka, območja izvajanja del ali druge kmetijske površine, kot so njive, travnik, gozd, mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče.
Predpisana globa za povzročitelja, ki ne upošteva 6. člena Zakona o cestah (ZCes-2), znaša od 500 evrov za posameznika do 2000 evrov za pravno osebo. Cilj nadzora nad stanjem cest s strani nadzornih organov ni izrekanje visokih kazni, ampak poskrbeti za varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. Pri tem naj omenimo, da prijav ne pošiljajte na Občino ampak pristojni redarski službi oziroma policiji.
Prav tako naj spomnimo na zadosten odmik od cestišča pri oranju kmetijskih površin. Posledice oranja preblizu bankine ali že celo v cestišče so razpokanost asfalta, posedanje roba prometnega pasu, spreminjanje trdnosti bankin in s tem stabilnosti cest. Vse to zmanjšuje prometno varnost, hkrati pa skrajšuje življenjsko dobo cest.
Naj spomnimo še, da veljajo v Sloveniji časovne omejitve, ki določajo skladiščenje in uporabo živinskih gnojil na kmetijskih površinah. Namen omejitev je preprečiti uporabo gnojil, ki vsebujejo dušik, v času, ko rastline hranil ne potrebujejo, in s tem zmanjšati izpiranje dušika v površinske in podtalne vode.
Splošna časovna prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili je od 15. novembra do 1. marca, s hlevskim gnojem pa od 1. decembra do 15. februarja. Prav tako velja od 15. oktobra do 1. marca splošna časovna prepoved gnojenja z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik.

Občinska uprava