Na Vranskem smo se v sredo, 26. februarja 2025, z žalno sejo poklonili Francu Sušniku, nekdanjemu dolgoletnemu županu in častnemu občanu Občine Vransko, katerega življenjska pot se je po hudi bolezni sklenila v nedeljo.

Z nagovori žalnega zbora so se pokojnemu županu poklonili Nataša Juhart, županja Občine Vransko, France Cukjati, nekdanji poslanski kolega in član Izvršilnega odbora SDS, Robert Novak, podžupan in predsednik PGD Prekopa-Čeplje-Stopnik.

Na seji sta sodelovali harfistka Urška Križnik Zupan in flavtistka Alenka Bogataj.

Po žalni seji je bila do 19. ure odprta žalna knjiga. V spomin Francu Sušniku se je z vpisom v žalno knjigo bilo možno pokloniti še v četrtek, 27. 2. 2025, od 7. do 14. ure in v petek, 28. 2. 2025, od 7. do 13. ure na sedežu Občine Vransko.

Spomin na Franca Sušnika in njegovo delo bo ostal zapisan v večnost, županja Nataša Juhart pa je svojce in ostale udeležence žalne seje nagovorila z naslednjimi besedami:

"Spoštovana družina Sušnik, spoštovani žalni zbor,

v globoki žalosti, a hvaležni, ker smo ga poznali, se na tej žalni seji poslavljamo od spoštovanega in cenjenega Franca Sušnika, dolgoletnega župana Občine Vransko, poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije, predvsem pa človeka, ki je znal prisluhniti, razumeti in delovati v dobro vseh.

V nedeljo se je med nami razširila vest, da se je sklenila njegova življenjska pot. Gospodar življenja in smrti ga je poklical k sebi. V trenutkih, kot je današnji, se v srcih vseh nas prepletajo bolečina, žalost, spoštovanje in hvaležnost. Poslavljamo se od človeka, ki je v naši občini pustil neizbrisen pečat, hkrati pa je bil eden najmočnejših stebrov Spodnje Savinjske doline. Odšel je človek, ki mu ni bilo nikdar nič težko, prenaporno ali odveč, saj je živel po besedah matere Terezije: »Vse, kar delate, delajte z veseljem.«

Bolečina mi stiska srce, besede se mi zatikajo v grlu, težko je v nekaj stavkih strniti in povedati vse, kar v meni zbuja hvaležnost za delo, ki ga je opravil moj predhodnik, župan Franc Sušnik, v 24 letih vodenja Občine Vransko.

Hvaležna sem, da sem imela čast biti podžupanja v njegovem zadnjem županskem mandatu. Od njega sem se veliko naučila, vedno si je vzel čas zame in mi že takrat odprl mnoga vrata, kar mi je danes v veliko pomoč pri delu. Za sabo je pustil sledi, ki vodijo v prihodnost, ki jo bomo skrbno gradili naprej.

Njegova življenjska pot je bila prepletena z neštetimi izzivi, a vedno jih je premagoval z neomajno vztrajnostjo in predanostjo. Že kot predsednik sveta krajevne skupnosti se je zelo zavzemal za ustanovitev samostojne občine, kar mu je leta 1998 tudi uspelo.

Na prvih volitvah v samostojni občini je bil izvoljen za župana Občine Vransko. Župansko funkcijo so mu nato občani zaupali na nadaljnjih petih volitvah vse do upokojitve leta 2022. V šestih mandatih na čelu občine je sprejel številne pomembne odločitve, zaradi katerih je občina Vransko danes v širšem okolju prepoznana kot občina z visoko kakovostjo življenja in dobro zastavljenimi temelji za nadaljnji razvoj. Skozi leta njegovega županovanja se je zvrstilo šest sestav občinskih svetov. Razprave na sejah občinskega sveta so bile včasih burne, a vedno korektne, saj so si vsi, ne glede na politično prepričanje, po svojih najboljših močeh prizadevali za skupno dobro.

Med številnimi projekti, ki jih je vodil ali pri njih sodeloval, danes vseh ne bom mogla našteti.

Zelo pomembna je bila izgradnja in obnova komunalne infrastrukture ter izgradnja sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso.

Pripravljen in potrjen je bil prvi občinski prostorski načrt ter izvedena prostorska umestitev in izgradnja poslovno-obrtne cone v Čepljah, ki je prinesla nova delovna mesta in gospodarski razvoj.

Ustanovljen je bil Zavod za kulturo, turizem in šport, sledila je izgradnja športne dvorane, ki športnikom omogoča vrhunske pogoje za trening in tekmovanja.  

Bil je pobudnik gradnje Našega doma – Zavoda sv. Rafaela Vransko, saj se je zavedal, kako pomembno je, da imajo starejši dostojno in varno starost v domačem kraju.

V obnovljenem kulturnem domu so se uredili prostori za občinsko knjižnico. Pomemben je bil odkup in nato ureditev Schwentnerjeve hiše, v kateri med drugim deluje turističnoinformacijski center.

Skrbel je za ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje ter visok nivo zdravstvene in socialne oskrbe. Vedno je bil tudi pripravljen pomagati pri obnovi sakralne kulturne dediščine in imel posluh za delovanje društev v občini.

Znal je privabiti večje zasebne investitorje, tako je občina Vransko danes v širšem okolju prepoznana tudi po AMZS Centru varne vožnje, DARS-ovi Avtocestni vzdrževalni bazi ter Gostišču in hotelu Grof.

A Franc Sušnik ni gradil samo stavb, gradil je skupnost. Bil je človek dialoga, vedno pripravljen na pogovor, na iskanje rešitev. Njegova vrata so bila vedno odprta, ne glede na to, kdo je potrkal. V občinski upravi je z vsemi zaposlenimi dobro sodeloval in imel z vsemi lep odnos. Radi so ga imeli. Ni se bal sprejemati odločitev, tudi težkih ne. Vedel je, da vodenje občine ni le funkcija, ampak odgovornost do vsakega posameznika, do prihodnjih generacij.

Zelo dobro je bilo tudi njegovo sodelovanje z župani občin v Spodnji Savinjski dolini, ki povedo, da so po zaslugi njegove modrosti in izkušenosti uspešno izvedli kar nekaj projektov.

Leta 2000 in leta 2004 je bil izvoljen v Državni zbor Republike Slovenije, kjer je dva mandata opravljal funkcijo poslanca. Kot poslanec v Državnem zboru je širil glas naše občine in doline ter zagovarjal projekte širšega pomena. A ne glede na vse funkcije, ki jih je opravljal, je vedno ostal preprost človek. Rad je imel svoj kraj, cenil je domače ljudi in bil ponosen na vse, kar je skupaj z njimi ustvaril.

Leta 2023 je za življenjsko delo v lokalni skupnosti prejel naziv častnega občana Občine Vransko. To je bilo priznanje ne le za njegove dosežke, temveč tudi za način, kako je deloval – s predanostjo, srcem in vizijo. Pustil je neizbrisen pečat.

Danes se od njega poslavljamo, a zapuščina njegovega dela ostaja. Ostajajo vrednote, ki jih je živel in nam jih predajal – odgovornost, delavnost, povezanost. Rad je poudaril: »Če čutiš dolžnost, ni težko.«  In njemu resnično ni bilo nič težko. Ni štel ur in dni, ki jih je porabil za lokalno skupnost. Ni štel in meril dejanj, s katerimi je potrjeval posluh za ljudi v stiski in za vse, ki so potrebovali kakršno koli pomoč ali zgolj nasvet.

Po vsem naštetem lahko mirno pritrdimo, da je Franc Sušnik svoje delo opravljal srčno in z vso odgovornostjo. Ni pa bil samo župan in poslanec, bil je tudi mož, oče, brat, prijatelj. Močno je bil povezan s svojo družino, ljubil je ženo Mileno, sinova Luko in Jerneja ter snaho Jernejo. Še posebej se je razveselil rojstva vnukinje Julije, ki mu je še dodatno vlivala voljo do življenja, ko mu je zahrbtna bolezen grenila vsakdan. Bila je njegova punčka, kot je rad rekel.

Žal mu ni bilo dano, da bi v pokoju mirno in dolgo živel med svojimi dragimi. Zagotovo pa lahko trdimo, da je v vseh nas pustil neizbrisen pečat in mnogo lepih spominov, ki naj nam bodo v pomoč pri prebolevanju boleče izgube, zavedajoč se, da gre življenje kljub vsemu naprej, kot je sam rad poudarjal.

Spoštovani svojci in vsi, ki ste ga imeli radi, v imenu Občinskega sveta Občine Vransko, občinske uprave, kolegov županov Spodnje Savinjske doline ter v svojem imenu vam izrekam iskreno in globoko sožalje.

Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Naj počiva v miru."

Občinska uprava