Občina Vransko je v svojih zadnjih proračunskih dokumentih jasno izpostavila, da prenova plačnega sistema v javnem sektorju, vključno z višjimi plačami in napredovanji zaposlenih, predstavlja veliko finančno breme za občinski proračun. V obrazložitvah proračuna za leto 2025 je bilo izpostavljeno, da stroški dela, ki vključujejo plače in druge izdatke, predstavljajo največji delež vseh stroškov v javnih zavodih, kot je vrtec. Zaradi teh povišanj je občina že morala prilagoditi ekonomske cene programov, da bi zagotovila pokritje teh stroškov. S podobnimi problemi se srečujejo tudi druge občine po Sloveniji, ki opozarjajo, da država nalaga občinam vedno nove obveznosti, hkrati pa pokrije le manjši delež finančnih posledic, večino problemov se tako prevali na občine in v primeru dražjih vrtcev tudi na starše. 

Državni svet Republike Slovenije se redno ukvarja s problematiko financiranja občin in njihove finančne podhranjenosti. Ob obravnavi Predloga zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026 so državni svetniki opozorili, da načrtovana povprečnina v višini 727 evrov ne zadostuje za kritje stroškov izvajanja zakonsko določenih nalog občin. Ta znesek je bil določen brez predhodnega dogovora z združenji občin. Ministrstvo za finance je kasneje znesek zvišalo: povprečnina bo leta 2025 znašala 771,33 evra, leta 2026 pa 775,29 evra. Kljub dobrodošlemu zvišanju financiranje še vedno ne dosega ravni, ki so jo predlagale občine. Predlog občin, ki temelji na dejanskih stroških, znaša med 818,50 in 830,64 evra za leto 2025 in med 818,50 in 830,64 evra za leto 2026. Že v začetku leta se je izkazalo, da tudi povišana povprečnina še zdaleč ne bo zadoščala.

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič poudarja, da trenutna zakonska ureditev, ki temelji na zapleteni formuli in vsakoletnih pogajanjih, ni ustrezna. Namesto tega bi moral obstajati avtomatiziran izračun, ki bi temeljil na metodologiji za ugotavljanje povprečnih stroškov občin pri izvajanju zakonskih nalog. Zaradi pomanjkanja sredstev občine pogosto sredstva, namenjena investicijam, preusmerjajo v financiranje obveznosti, kar zavira njihov razvoj. Prav tako se opozarja na težave pri izvajanju evropske kohezijske politike, saj morajo občine prispevati velik delež lastnih sredstev za projekte, kot so vodovodi, kanalizacije in kolesarske poti, kar je ob inflaciji še težje izvedljivo.

Občine opozarjajo tudi na nove finančne obremenitve zaradi sprememb v vrtcih, ki jih je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije uvedlo brez predhodnega usklajevanja. Novi normativi zahtevajo dodatne zaposlitve svetovalnih delavcev, kar povzroča nepredvidene stroške. To znova potrjuje nujnost sistemskih sprememb, ki bi občinam zagotovile večjo finančno avtonomijo in pravičnejšo razporeditev sredstev.

Državni svet RS je zato pozval vlado in pristojno ministrstvo k sistemski ureditvi izračuna povprečnine. Zakon naj omogoči predvidljive prihodke in odpravi potrebo po dolgotrajnih vsakoletnih pogajanjih. Ključno je, da občine vedo, na kakšna sredstva lahko računajo, in da je denarja dovolj za izvajanje zakonskih nalog ter izvedbo projektov, ki prispevajo k višji kakovosti življenja. Po mnenju Državnega sveta RS se mora končati praksa, da občine financirajo redne obveznosti z denarjem, ki bi moral biti namenjen razvoju. Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da mora zakonodajalec zagotoviti sistem, ki občinam omogoča učinkovito delovanje (Odločba št. U-I-43/13 z dne 7. 11. 2013).

Tudi zaradi pritiska Državnega sveta RS je bila marca v parlamentu sprejeta novela Zakona o financiranju občin, ki naj bi prinesla sistemske rešitve glede povprečnin in dodatna sredstva za zmanjševanje razlik med občinami. Državni svet bo pozorno spremljal izvajanje novele in višino sredstev, ki jih bo država namenila za bolj enakomerno porazdelitev prihodkov in omogočanje občinam, da izpolnjujejo naloge, ki jim jih nalaga država. Predvsem pa bi glede na dogajanja v letošnjem letu, ki jih je prinesla plačna reforma, morala država takoj reagirati in zagotoviti višjo povprečnino, to je več denarja za občine. Občine morajo sedaj s svojimi ukrepi reševati težave, ki jih je povzročila državna politika, za občinske proračune ima to fiskalne, za mnoge družine pa tudi socialne posledice.

Državni svet Republike Slovenije