Slovesen dogodek, posvečen kulturnemu prazniku, se je pričel s slovensko himno, ki jo je v D-duru zapela  Laura Ošlak ob glasbeni spremljavi Gorazda Čepina. Uvodni pozdrav je nato občinstvu namenila Kristina Reberšek, ki je pred mikrofon povabila županjo Občine Vransko Natašo Juhart. Uvodoma je pozdravila svoje sokrajanke, sokrajane in nastopajoče, nato pa spregovorila o pomenu in namenu slovenskega kulturnega praznika, »s katerim se zahvaljujemo za bogastvo slovenske kulture in tradicije …, ki nam pomaga, da ostanemo povezani s preteklostjo in ohranjamo ter obujamo našo kulturno dediščino.« Precej  besed je nato namenila Francetu Prešernu, »ki je zaslužen za prepoznavnost slovenskega jezika v širšem evropskem prostoru, njegova dela pa so prevedena v več tujih jezikov… Sedma kitica njegove Zdravljice, ki jo je uglasbil  Stanko Premrl, je naša slovenska himna. Četudi je Prešernovo delo najznatneje pripomoglo k razvoju in prepoznavnosti slovenskega jezika, ne smemo pozabiti tudi drugih slovenskih avtorjev, ki so bili zvesti slovenskemu jeziku in so ustvarjali najrazličnejša dela,« je med drugim povedala slavnostna govornica in nato spomnila na Karla Destovnika – Kajuha, ki mu je  posvečeno letošnje leto. Spomnila je tudi na pesnika Franceta Balantiča. Njegova dela so bila zaradi vsebine in sodelovanja z domobranci, med katerimi  je tudi izgubil življenje, po drugi svetovni vojni v slovenskih šolah in javnih knjižnicah prepovedana. V koncentracijskem taborišču Gonars, od koder je ohranjen zvezek Quaderno, je po spominu napisal dvajset svojih pesmi ter izjemen načrt za sonetni venec. »V svojih delih razkriva svojo zavezanost življenju kot osnovni vrednoti. Načrtoval je himne oz. speve Bogu, domovini, domači pokrajini, svobodi, materinstvu, pa tudi pesmi zoper krivičnost sveta. Balantičeva smrt je v javnosti močno odmevala. Prva povojna zbirka njegovih pesmi je izšla leta 1956 v Buenos Airesu, po njegovi smrti jo je uredil dr. Tine Debeljak,« je med drugim povedala Nataša Juhart in dodala, da so slovenski pisatelji in poeti močno pripomogli k prepoznavi slovenskega jezika po vsem svetu. Pri tem je izpostavila tudi ilustratorko in pisateljico Lilo Prap, ki se s svojimi deli predstavlja celo na Japonskem.

V drugem delu svojega govora se je posvetila domači kulturi in kulturni dediščini ter dogodkom, ki jim omogočajo kulturno rast. Ob tem je spomnila na hišo in  dediščino Lavoslava Schwentnerja, slovenskega založnika iz obdobja moderne, s katerim so sodelovali Ivan Cankar, Oton Župančič, Anon Aškerc, Josip Murn, Zofka Kvedrova, Fran Miličinski in še mnogi drugi iz različnih slovenskih krajev. »Schwentner je slavo in ime Vranskega ponesel v širši svet. K nam njegov sloves vsako leto pripelje veliko obiskovalcev, ki si lahko ogledajo in izvedo več o njegovih delih, zanimiva pa je tudi dobro ohranjena oprema bivanjske kulture 19. stoletja. Ponosni smo lahko tudi  na našo farno cerkev sv. Mihaela, ki na Vranskem stoji že od 12. stoletja. Prav tako smo lahko hvaležni, da imamo na Vranskem kar nekaj ustanov, v katerih se odvijajo dogodki, podelitve priznanj, gledališke predstave, nastopi folklore in mnogi drugi. Veliko dogodkov poteka v občinski knjižnici, kjer je na voljo raznovrstna literatura vseh ustvarjalnih obdobij, tako otroška kot za odrasle. Ne gre pa le za izposojo knjig, temveč tudi za graditev medgeneracijske kulture med otroki in starejšimi. Kultura pa ni samo zgodovina, niso le ustanove, spomeniki in literarna dela. So tudi kulturna dejanja. Dandanes je vedno več nesoglasij in nestrpnosti, zato se moramo potruditi, da obdržimo določen nivo kulture. Uporabljajmo preproste besede, kot so prosim, hvala in oprosti. Kultura nas povezuje. Uči nas, kako živeti v spoštovanju tudi do drugačnih. Prav kulturna raznolikost je ena izmed največjih bogastev naše države. Pomembno in plemenito je biti kulturen, vse, kar so nam predniki zapustili, je bilo narejeno z določenim namenom, zato to spoštujmo in ohranjajmo,« je še poudarila slavnostna govornica in zaželela, da tudi v prihodnje  ohranjamo in širimo našo kulturno dediščino, praznujemo slovensko kulturo, ohranjamo spomin na njene dosežke, obenem pa tudi zavest, da moramo tudi v prihodnje skrbeti za rast in razvoj.

V nadaljevanju kulturnega večera je občinstvo uživalo ob nastopih glasbenih gostov in domačih izvajalcev, ki so s poezijo in performansom  poskrbeli  za pridih Prešerna in Kajuha. Kantavtorica in skladateljica Ditka pa je skupaj z očetom Gorazdom na klaviaturi in Janom Lužnikom na električni kitari skozi program igrala in pela uglasbeno poezijo velikih slovenskih poetov: Karla Destovnika – Kajuha, Cirila Zlobca, Toneta Pavčka, Kajetana Koviča in Ferija Lainščka. Glasbo na poezijo vseh omenjenih pesnikov sta ustvarila Ditka in Gorazd Čepin, ki je tudi avtor vseh aranžmajev teh skladb.

Darko Naraglav