V petek, 6. februarja,  smo kljub močnemu sneženju z občinsko proslavo počastili slovenski kulturni praznik. Glavno vlogo so, glede na dogovor med vsemi tremi kulturnimi društvi, odigrali člani Folklornega društva Vransko oziroma njihova članica Damjana Lukman, ki je prevzela povezovalno vlogo med vsemi nastopajočimi. Uvodoma je povedala, da ob slovenskem kulturnem prazniku najprej pomislimo na pesnika Franceta Prešerna, a  je prav, da se zavedamo tudi drugih umetnikov in ljubiteljev, ki ustvarjajo slovensko kulturo, jo razlagajo, negujejo in ljubijo.  "V 19. stoletju so jezikoslovci iz slovenščine izrivali nemške besede in popačenke, sredi 20. stoletja srbizme, sedaj pa z njive slovenskega jezika plevejo vrinjenke iz angleščine. Pravilna raba slovenskega jezika je moralna obveza vsakega Slovenca."

Z domoljubnimi besedami je nadaljevala tudi slavnostna govornica, Suzana Felicijan Bratož, ki se je naslonila na izreden pomen  L. Schwentnerja za slovensko založništvo in za podporo lepemu slovenskemu jeziku:  "Res smo lahko veseli, da se ponašamo z njim kot rojakom, da lahko obiskovalcem pokažemo njegovo rojstno hišo, da  z zgodbo o Lavoslavu Schwentnerju, o njegovem prijateljstvu z Ivanom Cankarjem,  ki jo je začel že vranski kronist in ljubiteljski zgodovinar Štefan Kočar,  promoviramo Vransko.  Če je bilo devetnajsto stoletje čas narodne prebuditve, je danes čas, da ohranjamo spomin na ljudi, ki so odigrali pomembno vlogo pri razvoju slovenskega naroda."  Poudarila je, da se moramo kot narod še marsičesa naučiti,  da bomo Slovenci uspešni šele, ko bomo dojeli Prešernov verz iz Zdravljice: "Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo!"

Člani Literarnega društva LIvRA so program popestrili z zapetimi pesmimi ter z recitacijo pesmi Tomaža Šalamuna in Kajetana Koviča, ki sta nas zapustila v preteklem letu. Zazvenele so tudi citre pod prsti Jerce Novak. Pred odhodom v zasneženo noč  so navzoče ogreli še plesalci folklornega društva z vzhodnoštajerskimi plesi in ob spremljavi Nejca Zupana na harmoniki.