Tokrat nismo ne kuhali in ne vrtnarili. Smo pa poskrbeli za domačo lekarno za prihodnjo zimo. Mrzli aprilski dnevi so nas opomnili, da zima pride vsako leto in da se nanjo pripravlja že sedaj, ko se od nas komaj dobro poslavlja.
Podali smo se na travnik in v šolski vrt ter nabrali polne košarice regratovih cvetov. Potem smo se odpravili še do bližnjega gozda in nabrali smrekove vršičke. Kaj hitro smo se naučili, kaj je smreka in kaj jelka, saj nabiranje jelkinih vršičkov prav nič ne pika. Torej so morale naše roke malce potrpeti pikanje smrekovih iglic. Toda nič nas ni odvrnilo od dela. Dobra volja in hitre roke so opravile svoje.
Zadovoljni smo se vrnili pred šolo in napolnili steklene kozarce z eno plastjo vršičkov in eno plastjo sladkorja in ponavljali toliko časa, da je bil kozarec poln. Enako smo storili z regratovimi cvetovi. Kozarce bomo doma postavili na sonce in vsake toliko časa malce pretresli, da bo po dobrem mesecu dni nastal sirup smrekovih vršičkov in regratov med. Narava nam ponuja marsikatero dobrino, le pametno in skrbno jo je potrebno izkoristiti.