Njenega nastopa smo se veselili več časa. Tistim zgodbam in pesmim, ki smo jih že poznali, so se pridružile nove. Uživali smo na njeni gugalnici, iskali rime v pesmicah iz njenega lončka, se z Bobkom odpeljali z barčico in risali  ob branju, da je nastala cela kulisa raznovrstnih slik na panojih kot scena za njen nastop.

Po prisrčnem pozdravu prvošolcev Lie Valič in  Marka Petriča, učencev  gospe Tanje Tomažič, ki je ustvarjalko povabila v šolo, je otroški pevski zbor zapel dve pesmi in pesnica nam je začela zastavljati uganke. Otroci so iskali rešitve, seveda od lažjih k bolj težkim, tisti, o kačjem pastirju. Nadaljevala je s pesmicami, Iščemo hišico je kar sama zapela. Zvenele so rime, valoval je ritem. Anja Štefan nam je nato pripovedovala ljudsko pravljico o revnem fantu, ki je odšel srečo iskat v svet. Tam je premagal zmaja s sedmimi glavami in na dvoru dokazal, da ni on goljufivi lažni junak, saj je imel pri sebi  porezane jezike zmajevih sedmih glav. Seveda se pravljica srečno konča.

Na drugi nastop, za učence druge triade, je besedno umetnico povabil četrtošolec Svit Šeliga z njeno pesmijo Svet je kakor ringaraja. Ustvarjalka je prepletala igrivo, šaljivo pa tudi bolj resno. Povedala nam je dve ljudski pravljici, slovensko, o deklici brez rok, in eno kitajsko, saj pravljice iz tujihjezikov tudi sama prevaja.

Ivana Tomažič, učenka gospe Damjane Černigoj, se je umetnici zahvalila za zlata jabolka, dela, ki nam kot zvezde kažejo pravo pot. Ob zaključku je razigrano zapel pevski zbor Poke, pod vodstvom Nadje Rodman Koradin, pesem Krof, ki naznanja prihod maškar in prebujajočo se pomlad.

Že drugič nas je s svojim nastopom na naši šoli navdušila in ob branju njenih del želimo uživati naprej.

Livija Lango