V mesecu juliju, natančneje 27. julija, smo obeležili 80 let smrti Ivana Mercine, prvega slovenskega zvonoslovca, učitelja in glasbenika. Zaradi preventivnih ukrepov v zvezi z epidemijo smo se Mercini, namesto z načrtovanim kulturnim programom, poklonili s postavitvijo venčka na spominsko ploščo, KS pa je ob tej priložnosti izdala tudi zgibanko posvečeno najbolj znanemu Gočanu. V nedeljo, 2. avgusta, smo se ga spomnili tudi pri sveti maši, ki jo je daroval župnik Ivan Furlan v domači cerkvi. 

Ivan Mercina je bil rojen 29. junija 1851. Že njegov stari oče je bil organist na Gočah, organista sta bila tudi njegov oče in brat, stric pa je bil učitelj petja v goriškem semenišču in skladatelj. Tako ni čudno, da se je Ivan po končani štiriletni ljudski šoli na Gočah vpisal na gimnazijo v Gorici, po osmih letih pa na goriško učiteljišče, ki ga je zaključil leta 1873. Njegovo prvo delovno mesto, ko je bil star 23 let, je bilo na Proseku na tržaškem Krasu, kjer je vodil pripravnico za učiteljišče in hkrati skrbel za dva pevska zbora. Po dveh letih je opravil strokovni učiteljski izpit in nato do 1879 učil na šoli v brkinskem naselju Materija. Učiteljska pot ga je vodila nazaj v Gorico, kjer je vse do upokojitve leta 1917 učil na državni deški vadnici - to je bila šola za dečke, na kateri so se imeli priložnost vaditi študentje iz učiteljišča. Sprva je učil tudi petje na državni realki, nato pa je leta 1886 prevzel poučevanje petja in klavirja na ženskem učiteljišču in petja na gimnaziji. Hkrati je 25 let vodil moški, ženski in mešani pevski zbor goriške čitalnice, pomagal pa je tudi pri vodenju zbora na Gočah. Njegova zasluga je, da je postalo naše ljudstvo pri nabavi zvonov bolj izbirčno. Ivan Mercina je umrl 27. julija 1940. Pokopan je na Gočah v družinski grobnici na vzhodnem zidu pokopališča, nasproti vhoda.

Anja Godnič