Žametno rdeče in okroglih lic so se nam smejale ter se ponujale. Vabile so nas z varne poti, daleč v sadovnjak in v nagajivo travo in še naprej, pod drevo. Tam so nas čakale. Nizko na vejah brezskrbne otroke, visoko v krošnji vestne spremljevalce. Bili smo na podeželju, v Brdih. Tam je vedno lepo, posebno takrat, ko nas narava obdari s svojimi darovi. V začetku poletja so to češnje. Opazovali smo drevo - češnjo in njene plodove - češnje. Obirali smo polne veje in napolnili naše košarice. Spoznavali smo  barvo, obliko, vonj in okus sočnih plodov. Ponosno smo k sebi stiskali polne košarice le teh. Pot do  njih pa še zdaleč ni bila lahka. Otrokom, vajenim ravnih in gladkih površin je bila pravi izziv, s katerim so se pogumno spoprijeli in ob tem urili različne motorične spretnosti. Za to niso bili pohvaljeni le od spremljevalcev, ampak sta učence skupin posebnega programa 2 b in 2c/3a ob prihodu na kmečko dvorišče družine, ki nas je gostila, nežno pocrkljala tudi njihov osliček in poni.

Tatjana J.Tratnik