Tokrat smo se družili v krogu ob ognju, pesmi, zgodbici in športu. Glavna nit dneva je bil hrast. Spoznali smo, zakaj ima hrast 'razcefrane' liste, poslušali njegovo šumenje, tipali suhe zimske liste, v žaklju med listjem iskali svojo sladko malico, odkrivali plodove hrasta – želode v ledu, led smo razbijali s kladivom …
Zimsko sonce nas je poleg ognja dobro segrelo, da nam led ni premrazil vseh prstov. Pogreli smo se s toplim čajem in se v nadaljevanju pomerili v športni igri, metanju žogic v cilj. V parku smo kar na drevesa napeli elastiko, nanjo zapeli barvne rutice in z žogicami ciljali prave barve. Ker je cesta zelo blizu našega parka, smo se hecali, da ne smemo zadeti poštarja na motorju, saj bo sicer zamujal z dostavo pošte.
Poleg heca in dobre volje je bil dan tudi poučen. Marsikdo je izvedel, da hrastu pozimi ne odpadejo vsi listi, suhi ostanejo na drevesu, dokler spomladi ne odženejo novi.

Skupno srečanje smo sklenili ob ugašajočem ognju. Z gosti smo kovali načrte, kdaj in kje se zopet srečamo. Odločitev je padla: gremo na SUP v okolico Krškega.

Mateja K. Černe