Pred začetkom smo se razvrstili v skupine po osem učencev. Vsaka skupina je dobila svojega vodiča. Jaz sem bila v skupini, ki jo je vodil madžarski vodič, z njim smo se lahko sporazumevali le v angleščini. To nas ni veliko obremenjevalo, saj smo se pri tem še dobro nasmejali njemu in njegovi slovenščini, pa tudi naši angleščini. Pred raftingom smo se morali malo ogreti, tako da smo zaplavali v vodo, da smo se privadili na njeno temperaturo.

Spuščali smo se približno eno uro. Začeli smo pri slapu Boka, končali naj bi v vasi Trnovo ob Soči. Spust po vodi se je začel in vsi smo neučakano čakali na brzice. Voda je bila deroča in mrzla, mi pa smo morali močno veslati. Nekateri so kar vriskali od veselja. Po nekaj minutah vožnje smo se ustavili, da bi lahko skočili z visečega mosta v vodo. Skok je bil hiter in ker je bila voda deroča, smo morali hitro odplavati k čolnom. Spust smo nadaljevali z vmesnimi postanki, da bi si ogledali lepoto reke Soče. Voda je bila na vmesnih predelih mirna in takrat smo se igrali tudi igrice; npr. v čolnu smo morali stoje držati ravnotežje ... Spust je bil zabaven in je hitro minil.  Pri koncu raftinga smo vsi kar zaplavali v vodo in se še nekaj časa kopali v reki. Pred odhodom domov smo se preoblekli in imeli še krajšo malico.

Rafting je bil zame in za ostale dobra in pozitivna izkušnja. Izpolnila so se vsa naša pričakovanja. Vsi smo se zabavali in imeli veliko adrealina v krvi. Nekateri so bili tako navdušeni, da bi si želeli vse še enkrat ponoviti. Na koncu športnega dne smo bili vsi utrujeni in smo z veseljem odšli domov.

Špela Marc