Delovala sem, kakor uvodoma navedeno, kot prostovoljka. Pridobila sem si ogromno izkušenj, ne samo poklicno gledano, ampak tudi osebno. Srečevala sem različne tipe ljudi. Naučila sem se ogromno o potrpežljivosti, razumevanju in humanosti. Še vedno sem prostovoljka. Sem del ekipe prve pomoči pri Rdečem Križu in svetovalka pri Slovenski filantropiji. Prostovoljstvo je okrepilo moj socialni in solidarnostni čut. Naučila sem se prisluhniti in seveda, kar izvira iz temelja vsega prostovoljstva, pomagati.

Mislim, da sem s prostovoljstvom okrepila tiste tipične človeške vrednote, ki nas med epidemijo COVID – 19 povezujejo. Z veseljem pomagam pomoči potrebnim ljudem, kolikor le zmorem in kolikor mi službene in družinske obveznosti dopuščajo.

Na začetku svoje prostovoljske poti sem od nekaterih kolegov slišala komentarje kakor so: „A tam pa delaš zastonj, ali kaj?“ „No, saj imam službo, mar ne, zakaj ne bi vsaj nekaj odstotkov svojega prostega časa namenila prostovoljstvu?“ Takšen je bil moj pogost odgovor.

Mislim, da so vsi prostovoljci pomemben akter naše družbe. Med epidemijo COVID – 19 opazimo, da so v družbi pomembne temeljene povezovalne vrednote humanosti, brez katerih ne moremo. Številne ekipe prostovoljcev so v veliko pomoč zdravstvenim delavcem in obolelim. Nedvomno si bomo leto 2020 zapomnili, ne samo zaradi COVID -19, ampak tudi zaradi vseh, ki nam stojijo ob strani in nam vsem pomagajo skozi to. Prav prostovoljci velikokrat pomagajo občutljivim skupinam, kakršna so na primer starejši ljudje.

Hvala vsem, ki pomagate in ste tu za tiste, ki vas najbolj potrebujejo. S skupnimi močmi nam je lažje.