V juniju je dolgoletna
prostovoljka Vera Kodrič iz Budanj
praznovala rojstni dan (koliko jih šteje, ne bomo izdali), 30-let odkar se je
zaposlila kot tajnica v takratnem Zavodu za usposabljanje invalidnih otrok
Janka Premrla Vojka v Vipavi in 25-obletnico od upokojitve. Vse to je želela
praznovati v družbi svojih dolgoletnih prijateljev s posebnimi potrebami, ki
jih je ob zaposlitvi v tej ustanovi spoznala že kot osnovnošolce. Kot
mladostniki so se potem preselili v
Varstveno-delovni center v Vipavi. Kot sama večkrat omeni, jo je delo med
otroki s posebnimi potrebami zelo zaznamovalo. Šele takrat se je začela
zavedati, da v življenju največ pomeni zdravje. Ob upokojitvi se je od svojih
prijateljev v zavodu zelo težko poslovila in tudi njim je bilo hudo, zato jim
je obljubila, da bodo ostali še vedno v stikih in jih bo obiskovala kot
prostovoljka. Ob obiskih jim je prinašala košare domačega sadja in ob praznikih
razne druge dobrote. Zato jih je ob tej priložnosti povabila domov na pravkar
zrele češnje, domače pecivo in sladoled. Hudo ji je bilo, da na srečanje ni
bilo vseh oskrbovancev. Glede na to, da so v glavnem vezani na invalidske
vozičke, je bilo nemogoče, da bi vse pripeljali s kombijem. Taka kot je, pa je
hitro poskrbela, da so bili dobrot deležni tudi vsi tisti, ki so ostali v VDC.
Hkrati je povabila tudi nekaj bivših sodelavk in dve sovaščanki, ki sta ji pomagali pri pripravi peciva in postrežbi. Naklonjeno nam je bilo lepo sončno vreme in v prijetni senci pod češnjami ter ob obloženi mizi je za veselo razpoloženje poskrbel še harmonikar Ivan Ferjančič. Nad srečanjem smo bili vsi zelo navdušeni, saj smo si imeli veliko povedati, se smejali in obujali spomine za vsa leta nazaj. Tri ure, ki so nam bile namenjene, so prehitro minile in že smo se morali posloviti. Bili pa smo soglasni, da se drugo leto spet srečamo in vse skupaj zaključili s skupno fotografijo, ki nam bo v lep in trajen spomin.
ST
