Na pobudo Krajevne skupnosti Goče smo se sredi marca zbrali na kmetiji Malik na prikazu zimske rezi sadnega drevja, ki ga je vodila Sara Spačal Dovžak, svetovalka – specialistka za sadjarstvo pri KGZ Nova Gorica. V uvodnem delu je poudarila nujnost po vsakoletnem obrezovanju sadnega drevja.

Pomen rezi najlažje razumemo, ko opazujemo drevo. Takoj lahko opazimo, da je v krošnji preveč vej in poganjkov, ki rastejo preveč pokončno. Zato nismo teoretično spoznavali rezi sadnega drevja, ampak smo se tega lotili zelo praktično. Pristopili smo k drevesu češnje in pričeli z rezjo. Med rezjo je tekel pogovor o uravnavanju razmerja med rastjo in rodnostjo ter o omogočanju vsakoletnih kakovostnih pridelkov. Gospa Spačal Dovžak je poudarila, naj režemo v suhem vremenu in v obdobju mirovanja, padavin pa ne sme biti še tri dni po rezi. Če imamo bujno rastoča drevesa, ki bi jih želeli umiriti v rasti, režemo jeseni, še pred odpadanjem listja. Za začetnike pa je najbolj ugoden čas za rez konec februarja in v marcu, saj takrat najbolje ločimo rodne od nerodnih brstov.

Pri sami režnji je pomembno, da izrežemo vse poganjke, ki izraščajo iz tal in iz spodnjega dela debla. Dobro je pogledati obliko celotnega drevesa – za najboljšo rodnost naj ima drevo zračno in dobro osvetljeno krošnjo. Odstranjujemo poškodovane veje ter izrezujemo močne navpične vodne poganjke ali bohotivke in veje, ki rastejo v notranjost krošnje. Med samo rezjo češnje, jablane, kakija, hruške in oljke smo se dotaklnili zakonitosti rezi: poganjki na vrhu krošnje rastejo vedno močneje od spodnjih vej, zato veje v vrhu krošnje režemo bolj intenzivno kot spodnje veje, drevesa ne moremo z rezjo ‘držati na višini’ – bolj bomo rezali, bolj bodo poganjali močni poganjki, saj zimska rez spodbuja rast poganjkov. Če je močnih, navpičnih vodnih poganjkov (bohotivk) res ogromno, pomeni, da smo drevo nazadnje preveč porezali. Rešitev za takšna drevesa je, da jim pustimo zrasti višje: izberemo en močan pokončen poganjek v sredini krošnje, ki bo podaljšek debla, ostale bohotivke pa porežemo tako, da ne puščamo čepov.

Po vsaki rezi večje rane zamažemo s cepilno smolo, saj tako preprečimo okužbo. Razpiramo poganjke oz. veje, ki naj rastejo pod ostrimi koti. Zimsko rez je za najboljše rezultate potrebno kombinirati z zeleno rezjo, ki jo izvajamo konec avgusta in v septembru. Prikaz rezi sadnega drevja je bil zelo zanimiv, velika udeležba pa potrjuje, da si želimo še dodatnih izobraževanj s sadjarskega področja.

Anja Godnič

.