Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
9°C
JUTRI
22°C
8°C
Oceni objavo

Srečanje gasilcev veteranov

Ve se, kaj v današnjem času zajema delo gasilcev. Nič več ni v prvi vrsti rdeči petelin. Vse kaj drugega se morajo poklicni in prostovoljni gasilci danes lotevati in se soočati z zahtevnimi situacijami. Zato so tudi opremljeni za vsako reševalno akcijo, z najmodernejšimi dosežki tehnike. Vozila in oprema, vse je z očmi nas gasilcev veteranov videti kot nekoč iz ameriških filmov.

Očarani smo nad usposobljenostjo današnjih gasilcev, reševalcev. Pa naj imajo še toliko dela in obveznosti, ne pozabijo na nas veterane. Enkrat letno nam posvetijo dan, ki nam ga s svojo domiselnostjo naredijo nepozabnega. PGD Podnanos, Vipava in Vrhpolje pod okriljem Gasilske zveze Vipava. Ravno za en avtobus se nas zbere, veteranov in predsednikov društev. Vsako leto gremo v drugi kraj. Lani so nas osrečili z ogledom Vojaškega muzeja v Pivki. Mislili smo, da bo letos malce manj zanimiv izlet, pa nas je resnično presenečenje čakalo tako zelo blizu. Imenuje se Sabotin.

Pripeljali smo se pred stavbo vrh Sabotina, kjer je bila nekoč karavla JLA. Tam je zdaj mali muzej prve svetovne vojne, prijazna gostiteljica, ki postreže s hrano, in njen soprog Bogdan Potokar.

Sprejel nas je v uniformi avstro-ogrskega oficirja. Deloval je tako prepričljivo, da ni bilo težko prestaviti svoje domišljije v čase vojne, ki je Sabotin in vojake na njem spremenila v pekel. Gospod Potokar nam je nesrečno goro predstavil tudi z znanjem poznavalca živalstva in rastlinstva na Sabotinu. Ko nam je izčrpno govoril o trpljenju in umiranju vojakov v kavernah, se je tudi za nas čas ustavil. Še in še bi ga poslušali, saj se v zgodovino prve svetovne vojne v šoli nismo posebej poglabljali. Vsak od nas se je te zgodovine lotil iz knjig ali pa tudi ne - kakor kdo.

15 km rovov v živo skalo je izdolbenih samo na Sabotinu. Tam so živeli mladi fantje in umirali zaradi strelov, granat, infekcij, lakote, podgan in španske gripe, ki je ravno takrat kosila po Evropi. Ogledali smo si nekaj kavern, ki so izklesane skozi grič. Na vzhodni strani ti pogled poboža Sveta gora, na drugi strani te pričaka panorama Italije in morja kot na pladnju. Z žalostjo v srcu smo se spraševali - zakaj, čemu toliko napuha v glavah monarhov, da so poslali umret na milijone fantov v tej nesmiselni vojni.

Čakalo nas je kosilo v Solkanu ob elektrarni. V oštariji Žogica. Zanimivo ime – verjetno zato, ker je ob igrišču za tenis. Tako so nas okusno in bogato nasitili, da smo odhajali od tam siti kot žogice in se mi ime ni več zdelo smešno.

Sledil je ogled elektrarne. Hvala fantom za izčrpno predstavitev, red in natančnost sta vidna vsepovsod po elektrarni.

Na igrišču gasilske enote Nova Gorica so nas že pričakovali poklicni kolegi - gasilci in nekaj članov prostovoljnega gasilskega društva. Vsi z roko v roki v klicu - NA POMOČ! Razkazali so nam vse tisto, kar sem v začetku napisala. Avtomobile, ki se v trenutku spremenijo v prostor prve pomoči, reševalna orodja pri prometnih nesrečah, zaščito pri stiku s strupi, onesnaženosti vode ... Daj Bog,da bi vsa ta mašinerija čim več počivala v garažah. Posebno spoštovanje človek čuti in te prevzame

ob pogledu na te mlade, vsega navajene fante.

Na koncu dne, ko je našo Vipavsko dolino že zajela tema, smo se utrujeni od vsega doživetega vračali domov. V Vrhpolju nas je čakala še poslovilna zakuska. Naj se v imenu vseh veteranov zahvalim organizatorjem in predsednikom ter predsedniku Gasilske zveze Vipava Verotu Počkarju in seveda hvala članom komisije za veterane pri Gasilski zvezi Vipava.

Sonja Groznik

Oglejte si tudi