Doslej sta tako izposoja kot vračanje gradiva potekala s pomočjo črtne kode, kar je zahtevalo zamudno odčitavanje vsakega izvoda gradiva posebej, zaradi česar so nastajale vrste. Poslej bodo postopki potekali s pomočjo t.i. RFID tehnologije, ki omogoča hitrejše vračilo in hitrejšo izposojo gradiva. Novost prinaša še druge prednosti za knjižničarje in za uporabnike knjižnice.

Uporabniku omogoča samostojnost pri vračanju in izposoji gradiva. Samostojna izposoja je za marsikoga pomembna ne le da se izogne vrsti, pač pa tudi iz osebnih razlogov, saj vsakdo ne želi, da drugi vedo, kaj si izposoja.

Novost razbremenjuje knjižničarja: doslej so obiskovalci  namreč vse gradivo vračali ob pultu delavki ali delavcu knjižnice. Seveda je vse gradivo tudi izposojala knjižničarka, ki je imela vse manj časa za osnovno poslanstvo: pomoč pri iskanju, izbiri in svetovanju uporabnikom. To zahteva kar veliko časa, še posebej pri pomoči starejšim ali dijakom, ki iščejo gradivo za seminarske naloge in projekte. Ostali obiskovalci so v takšnem primeru morali počakati, da pridejo na vrsto.

Knjigomat je seveda le vidni del širšega projekta, ki ga je Lavričeva knjižnica zastavila s podporo občine Vipava pred dvema letoma. Tedaj je knjižnica kupila delovne postaje in nalepke z radijskimi čipi. S temi so zaposleni opremili 25.000 enot gradiva, opremljanje je vzporedno z rednim delom trajalo poldrugi mesec, knjižnica zaradi tega ni bila zaprta niti en dan. Rfid tehnologija poenostavlja tudi iskanje založenega gradiva in inventuro.

Celoten vložek je znašal nekaj manj kot 15.000 evrov. Knjigomat je stal 7.400 evrov, od tega je 80 odstotkov nepovratnih sredstev prispevalo Ministrstvo za kulturo, na katerega poziv za sofinanciranje nabave informacijsko-komunikacijske (IKT) opreme se je knjižnica prijavila.

Knjižnica si želi projekt dokončati z vgradnjo knjigomata z zunanjo enoto, ki omogoča vračanje gradiva v času, ko je knjižnica zaprta. Načrt je že predstavila občini.

Knjigomat je uporabnikom prijazen in jih usmerja z jasnimi in enostavnimi navodili. Knjižničarji in sodelavci knjižnice vsakogar povabijo k njegovi uporabi, to bodo počeli še nekaj časa. Novost že brez težav uporabljajo mladi, za vračanje gradiva pa se ga v veliki meri poslužujejo tudi starejši.

Navedena tehnologija in avtomatizacija v slovenskem knjižničarstvu ni nekaj novega, je pa to prvi korak posodabljanja na območju občina Ajdovščina in Vipava, ki ga pokriva Lavričeva knjižnica. Ta si želi, da bi enote posodabljali hitreje. Knjižnica je zato predlagala tudi ajdovski občini, da podpre posodobitev svoje osrednje knjižnice v Ajdovščini.