Na Gočah, v prostorih krajevne skupnosti, smo 7. februarja prisluhnili Jerneju Mazeju o naravnih 'drogah', ki jih lahko najdemo na domačem vrtu. Predstavil nam je tako tiste, katerim se je bolje izogniti, kot tudi tiste z zdravilnimi učinki, ki pozitivno vplivajo na naše razpoloženje.

Da iz maka izdelujejo opij, je mnogim poznano, toda ali ste že slišali za mandragoro? Tisti, ki ste brali knjige o Harryju Potterju prav gotovo, saj je znana kot ena najbolj 'čarovniških' rastlin. V srednjem veku so korenine mandragore služile za talismane in čarovnije. Mandragora je močan narkotik, deluje pomirjevalno in je lahko tudi halucinogena. Halucinogene učinke ima tudi datura  ̶ rastlina z velikimi trobentastimi cvetovi bele barve. Vsi deli te rastline, še posebej semena, so strupeni.

Od tistih, ki jih lahko v zmernih količinah varno uporabljamo, smo začeli pri baldrijanu. Ta pomaga pri napetosti, tesnobi in razburjenosti, zato se uporablja za sprostitev in obvladovanje stresa. S svojimi pomirjevalnimi učinki pomaga tudi pri nespečnosti.

Podobne učinke imata tudi rožni koren in sivka, ki je nepogrešljiva tako za čaje kot za okras. Jernej nam je pri tem pojasnil razliko med sivko in lavandinom. Tudi hmeljni storžki oz. kobuli se uporabljajo kot blago pomirjevalo in nam pomagajo zaspati. Grenke snovi, ki jih vsebujejo, spodbujajo izločanje želodčnega soka, zato se rastlina lahko uporablja tudi pri pomanjkanju apetita in prebavnih motnjah. Značilna aroma hmelja je posledica eteričnega olja, ki ga vsebuje. Uporabljajo se predvsem posušena hmeljeva semena in ženski cvetovi. Zgodaj pomladi lahko naberemo tudi bele poganjke hmeljske korenike.

Večer smo zaključili ob prijetnem klepetu in ob pokušnji hmeljevega sirupa.

Tanja Volk Lozej