Stara pesem o lepotah Vipavske doline pravi: »Pod Čavnom visokim prebivam, z bistro vodico se umivam, gledam dolinco prekrasno, vidim Vipavco počasno«. In res imamo varovanci VDC Ajdovščina – Vipava srečo, da bivamo v krasnem naravnem okolju. Zato smo se z gospo Ireno Breščak, biologinjo in strokovnjakinjo na področju botanike, vedoželjno podali spoznavat rož'ce pri strelišču Mlake.

Pojasnjevalna tabla nam je naznanila, da smo na mokrišču, ki se po biotski raznovrstnosti uvršča v sam evropski vrh. Precejšnji del Mlak leži na polsuhih flišnih tleh, ki ga poraščajo trave navadne oklasnice in dlakavega gadnjaka. Gospa Irena nam je pokazala najboljšo dušico na svetu. Materina dušica je bila samo ena od zdravilnih rastlin, ki smo jo spozali. Občudovali smo šipek v cvetju in rumene šentjanževke. Posebej nas je navdušil ralovec. Redka sredozemska kukavičevka, ki po obliki cveta spominja na leseni plug ali ralo. Nam se je sicer zdela bolj podobna hudomušnemu možicu, ki nam kaže jezik. Rastlinski svet nam omogoča, da se prepustimo domišljiji. Tako smo hitro opazili cvetlice, ki spominjajo na čebelice. Gospa Irena nam je pojasnila, da gre za čebeljeliko mačje uho. Oči smo spočili na roza preprogi sabljic, ki jim lahko rečemo tudi gladiole. Med cvetjem in poznavanjem trav so se spreletavali pisani metulji, kobilice so živahno poskakovale, na plano pa so prišli tudi hrošči in pajki.

Po dobrih dveh urah sprehoda med cvetjem, brenčanjem in žvrgolenjem se nam je zazdelo, da smo odšli daleč od tega, včasih kar malo 'ponorelega' sveta. In s hvaležnostjo ugotovili, da imamo ta cvetoči raj in oazo miru tako blizu, skoraj pred našimi vrati.