Letošnji kulturni praznik je bil v mnogih ozirih nekaj posebnega. Poseben pa je bil tudi za Inge Novinc, mlado pesnico, doma iz Skrilj, ki je tik pred praznikom izdala svojo prvo pesniško zbirko. Naslovila jo je O ljubezni in Ljubezni. Gre za skrbno izbran naslov, s katerim, tako pravi Inge, je želela »predstaviti predvsem kontrast med ljubeznijo z malo začetnico, ki se rodi med dvema posameznikoma, in Ljubeznijo z veliko začetnico, ki je v zbirki definirana kot ljubezen višjega pomena oz. ljubezen, ki se jo naučimo čutiti skozi življenje, skozi spoznavanje samega sebe in skozi življenjske izkušnje.
Inge je svojo zbirko predstavila 10. februarja v okviru praznovanja kulturnega praznika na Škofijski gimnaziji Vipava, kjer obiskuje 3. letnik. Že sam izid pesniške zbirke je nekaj posebnega, predstavitev Ingine pa je dodatno obogatilo to, da so scenarij, vodenje prireditve in interpretacijo pesmi pripravili njeni sošolke in sošolci, za glasbeni točki in montažo pa so poskrbeli Teo, Jurij in Andraž iz njihove paralelke.
Z nekaterimi od sedanjih gimnazijskih sošolcev in sošolk se Inge pozna že iz osnovnošolskih klopi. Med njimi sta Jure in Lara, ki sta o spremljanju Ingine pesniške poti zapisala: »Inge poznam kar nekaj let, sošolca sva že od osnovne šole. Očitno je, da jo ljubezen do jezika in umetnosti spremlja že od malih nog, saj smo se ob njenem izražanju pri pouku književnosti lahko le čudili. Občudujem, kako se je znala že takrat postaviti v pesnikovo vlogo in globoko razpravljati o še tako preprostih verzih. Številni še brati niso znali gladko, ona pa je že pisala in pesnila. V čast mi je, da sem bil lahko tudi sam delček njene zgodbe.« Tako je zapisal Jure, Lara pa temu dodaja: »Proti koncu osnovne šole je sem pa tja z mano podelila katero izmed svojih pesmi. Z navdušenjem mi je razlagala o svojih pesniških ciljih in zbirki, ki jo namerava izdati. Že takrat, ko sem imela prvič priložnost prebirati njeno poezijo, sem vedela, da ji bo uspelo. Prevzela sta me njena zagnanost in odnos, s katerim mi je pripovedovala o svojem delu.«
Veselje do besede, jezika, ustvarjanja poezije pri Inge sega že v otroštvo, v čas, ko ji je mama prebirala pesmice, ki jih še sedaj zna na pamet. Ključni dogodek, v katerem je zares začutila poezijo, pa je bil trenutek, ko ji je mama prebrala Prešernovo Judovsko dekle, ki je takrat sicer še ni razumela in je potrebovala mamino razlago, a je kmalu zatem pod tem vtisom napisala svojo prvo pesem. Zadnja leta jo navdihuje tudi pisanje v španščini, ki je »kot nalašč za poezijo, saj ima nek romantičen lesk in zven, ki lahko pričara zelo čudovito vzdušje.«
Predstavitev zbirke je v skladu z razmerami potekala na daljavo: prek videopovezave se je dogajanju pridružil tudi avtor odlične spremne besede, nekdanji dijak ŠGV Aleks Birsa Jogan. Med drugim je v svoji poglobljeni analizi Inginega pesniškega sveta poudaril: »Ingina pesniška zbirka zrcali mladostno zagnanost, intenzivno čustvovanje, neposrednost, skorajda afektivnost pisanja, kar označuje življenjsko obdobje, ki ga Inge živi; a prav to mladostno preigravanje resnih, zrelih tem daje svojevrsten pečat zbirki in bralca privlači.«
Zbirko je s svojimi ilustracijami imenitno opremila Ingina prijateljica, ilustratorka Petra Pavlin, ki ji je Inge najprej prepustila prosto domišljijo, kasneje pa tudi sama dodala svoje videnje. Med drugim je sama izbrala tehniko: preprost in eleganten svinčnik, saj je želela, da so ilustracije vizualno preproste in da pride bolj do izraza simbolika ilustracije.
»Umetnost je ogledalo življenja,« je besede izjemnega ruskega pisatelja L. N. Tolstoja v prireditev vključila scenaristka Lana Pizzoni. Ingine pesmi so nam v občuteni interpretaciji njenih sošolk Mete, Anet in Mariše v vseh pogledih ponudile to ogledalo in nam obogatile doživetje slovenskega kulturnega dne. Pristneje bi bilo lahko le v živo. Zato se še toliko bolj veselimo dne, ko nam bo vrnitev v šolske klopi omogočila tudi to, da Ingino knjigo vzamemo v roke.
Bojana P. Kompara
