Logo MojaObčina.si

Vipava

DANES
9°C
3°C
JUTRI
8°C
6°C
Deli
3128

Družina Daneu in Lozice

Društvo Zdravljica z Lozic in Lavričeva knjižnica Ajdovščina sta v soboto, 17. septembra na Lozicah predstavila knjigo Družina Daneu, starinarji.

Zgodba slovenske družine Daneu je ena tistih fascinantnih srednjeevropskih družinskih štorij, ki se vije čez več držav, skozi dve stoletji in obsegajo več dejavnosti. Pripoved o družini Daneu se začne ob koncu 19. stoletja na Opčinah, delno tudi na Lozicah. Njen glavni protagonist je Vincenc, za katerega zemljepisne razdalje ne predstavljajo težav. Če ni dela v Trstu, ga najde v Palermu. Ko je postal veljak na Siciliji, odide na 'neodkrito' Sardinijo. Temu pristopu potem sledijo tudi njegovi potomci, pri čemer jim jezik ni nikoli predstavljal ovire, saj so praviloma govorili šest, sedem jezikov. Poslujejo tudi drugod po Evropi in v času obeh svetovnih vojn.

Vincenc se je na Sicilijo preselil leta 1885, kmalu postal uspešen preprodajalec starin. S prihranki je kupil pohištvo propadle palermske plemiške družine in najel prodajne prostore nedaleč stran od mestne katedrale. Njegov izbor starin je pritegnil pozornost lokalnih zbiralcev in imovitih kupcev, predvsem nemških baronov in angleških lordov.

Raznoliko družinsko preteklost in njeno dediščino je kot vešča starinarka zbirala Ančka Daneu, ki se je namenila napisati družinsko kroniko, vendar se je prej poslovila. Njeno nalogo je prevzela Alessandra Lavagnino, italijanska pisateljica in avtorica številnih literarnih del, ki živi v Palermu, in doživeto, sproščeno in duhovito popisala prigode družine Daneu. Družina je bila tesno, tudi sorodstveno preko porok, povezana z ugledno loziško družino Žvanut (Gaucovimi) kot tudi s samo vasjo, od koder so praviloma prihajale pomočnice.   

Predstavitev v polnem Domu krajanov je povezoval domačin, jezuit Miran Žvanut, obogatil jo je kulturni program zbora Matija Vrtovec iz Podnanosa. Miran Žvanut je z vprašanji spretno povezal avtorico spremne besede zgodovinarko, dr. Marto Verginella (Filozofska fakulteta v Ljubljani) s prevajalskim dosežkom prevajalca Vasje Bratina (prevedel je večino del Umberta Eca in številna druga dela iz italijanščine, hrvaščine in angleščine). Hiša Gaucovih še stoji tik za stavbo krajevne skupnosti.

rl, foto KS Lozice

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!
Digitalni marketing v Slovenij