Čeprav večina domačinov zna obrezati trte, pa s sadnim drevjem niso tako vešči, zato je bil prikaz strokovnjaka nadvse dobrodošel. To je potrdila tudi udeležba, saj se je tistega sobotnega (deževnega) popoldneva zbralo kar 40 ljudi, željnih novega znanja, in to tudi iz sosednjih vasi.

Koristnost prikaza režnje je bila toliko večja, ker je mojster Kodrič obrezoval drevje, ki že dolgo ni bilo obrezano, ali vsaj ne strokovno, pač takšno, kot ga je večina ob hišah po dolini izven strnjenih nasadov. Toliko bolj je bil prikaz zanimiv, saj je imel Kodrič na voljo praktično vse sadne vrste, ki v vasi uspevajo – od breskev, češenj, marelic, jabolk, hrušk, različnih sliv, fig, do kakijev, aktinidij in celo oljk.

Čeprav je Kodrič, ki je prav tistega dne postal upokojenec, uporabljal pristen domač in vsem razumljiv jezik, pa so si bili udeleženci edini, da o režnji sadnega drevja vedo bolj malo – za kotlasto obliko še še, morda tudi za vreteno, ampak potem so tu še razne palmete, različno se obrezujejo drevesa na različnih podlagah, pozne sorte od zgodnjih, pomembno pa je seveda še, na katerem lesu, enoletnem, dvoletnem, majskih kiticah itd, posamezna sorta rodi, kakšne so izrojene veje in kako se razpoznajo cvetni nastavki …

rl