Leto 2020 je bilo za bele štorklje eno od najuspešnejših let v zadnjih dvajsetih letih, odkar se izvaja vsakoletno spremljanje njihovega gnezditvenega uspeha. Takrat je iz 12 gnezd poletelo kar 28 mladičev. Že naslednje leto, 2021, je bilo za belo štorkljo na Goričkem eno najslabših, z le 5 mladiči. Leto 2022 je bilo ponovno precej uspešno s 24 mladiči. Sodeč bo popisu je tudi leto 2023 precej uspešno.

Prvi obeti za letošnje leto so bili slabi. Na gnezditveni uspeh štorkelj v veliki meri vpliva vreme v prvi polovici maja, ko so mladiči stari največ 14 dni, saj so takrat najbolj občutljivi na podhladitve. V letih z deževno in hladno pomladjo je smrtnost mladičev velika. Tudi v letošnjem letu v začetku maja so bile vremensko neugodne razmere z veliko padavinami in nizkimi temperaturami, zato je obstajala bojazen, da bo letošnji uspeh slab. Popis, ki kot vsako leto poteka v začetku julija, je razkril, da so bile bojazni odveč.

Štorklje so uspešno gnezdile na 11 gnezdih, kar je drugi najboljši rezultat po številu gnezdečih parov. Na dveh gnezdih je bilo gnezdenje neuspešno, kar pomeni, da so pari gnezdili kar na 13 gnezdih. Starši so uspešno vzredili 23 mladičev, tako da sta bila v povprečju v gnezdu 2 mladiča. V lanskem letu so bili v povprečju na posameznem gnezdu več kot 3 mladiči.

Manjši vpliv neugodnih vremenskih razmer je lahko tako posledica relativno zgodnjih vrnitev na gnezdišča in zgodnjih pričetkov gnezdenja, zaradi česar so bili mladiči v maju že večji. Hkrati lahko vplivajo na gnezditveni uspeh tudi drugi dejavniki, kot so razpoložljivost hrane, mikroklimatske razmere in izkušenost staršev.

Franc Bračko že vrsto let, kot pogodbeni sodelavec Prirodoslovnega muzeja Slovenije, obročka mladiče štorkelj v Pomurju in Podravju. Glede na dolgoletne izkušnje ocenjuje, da je gnezditveni uspeh v Prekmurju povprečen, medtem ko je bil na Dravsko-Ptujskem polju nekoliko slabši.

(vir: park-goricko.org)