Hospici so že pred stoletji zagotavljali ljudem hrano in prenočišča, danes pa pomagajo neozdravljivo bolnim, ki se bližajo koncu svoje življenjske poti.

Hospic obravnava človeka celostno.

Terminalno (neozdravljivo) bolezen lahko spremljajo: bolečine in neugodje, skrb za družino, strah in osamljenost, zaskrbljenost pred prihodnostjo,...

Hospic si prizadeva zadovoljiti vse bolnikove potrebe: fizične, čustvene, socialne in duhovne; prav tako pa tudi potrebe bolnikovih svojcev.

Prek hospica je družina neposredno vključena v odločanje in pomoč osebi, ki jo ima rada.

Hospic pomaga družini kot celoti in je tenkočuten za njene potrebe.

Hospic omogoča bolnikom s neozdravljivo boleznijo, če je le mogoče, da odločajo o tem kje in kako želijo preživeti preostanek življenja. Občutek, da nekdo skrbi zanje, pomaga svojcem ohraniti pozitivno naravnanost.

Hospic je posebnost, ker je osredotočen na oskrbo in ne na zdravljenje. 

Hospic poudarja: obvladovanje bolečine, živeti polno življenje, oskrba na domu, obravnava bolnika in njegove družine.

Dejavnosti hospica: tim zagotavlja celostno oskrbo, svojci se učijo spretnosti, naša pomoč je vedno na voljo, zagotovljeno je svetovanje v času žalovanja.

Hospic deluje na domu, kjer je običajno mesto oskrbe za bolnika hospica. Prisotni smo tudi v domovih za starejše (DSO) ali bolnišnicah, kjer je bolnik nastanjen.